Hauc je med letoma 2012 in 2015 vodil Novo kreditno banko Maribor (NKBM), bil je tudi dolgoletni prvi mož Pošte Slovenije (2005–2012). Zadnja leta je bil samostojni podjetnik, že dlje časa pa naj bi imel zdravstvene težave.

Rodil se je leta 1964 in diplomiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Poklicno kariero je začel leta 1991 kot svetovalec za financiranje podjetij pri Ekonomskem inštitutu v Mariboru.

Tri leta pozneje se je kot revizor zaposlil v takratni Krekovi banki, v kateri je bil vodja notranje revizije in pozneje svetovalec vodstva banke. Leta 2002 je postal direktor poslovne enote Banke Koper v Mariboru, v kateri je bil odgovoren predvsem za širitev tržnega deleža, ključne komitente in izvajanje strategije banke.

Generalni direktor Pošte Slovenije je postal leta 2005 in družbo je vodil še del drugega mandata, dokler ga ni marca 2012 nadzorni svet Nove KBM potrdil za novega predsednika uprave banke.

V času Aleša Hauca je bil izpeljan največji del privatizacije druge največje slovenske banke, a je nato tik pred dokončno izpeljavo projekta februarja 2015 odstopil po daljši bolniški odsotnosti. Banko je vodil v njenih najbolj kriznih letih, ko se je zaradi bremen iz predkriznih
časov in posledične rasti slabih posojil znašla v tako težavnem položaju, da jo je morala država večkrat dokapitalizirati, pozneje pa v okviru obsežne sanacije največjih slovenskih bank tudi dokončno nacionalizirati ter del slabih terjatev prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank.

V povezavi s tem je bil pred dobrima dvema letoma zaslišan pred preiskovalno komisijo DZ-ja, pred katero je povedal, da v banki niso imeli vpliva na to, katere terjatve bodo na koncu prenesene na DUTB, ter ocenil, da so bili stresni testi v letu 2013 preveč "brutalni" in da so bila zavarovanja za terjatve ocenjena zelo nizko.

Ocenil je, da sta sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta banko kupila leta 2016 za 250 milijonov evrov, v banki po njenem prevzemu "delala pravo zgodbo", da pa sta Novo KBM dobila "dosti poceni". "Verjetno je bilo treba eno banko prodati in pokazati, da smo resna država, ne banana republika," je o odločitvi države za prodajo takrat dejal Hauc.

Leta 2019 ga je murskosoboško sodišče obsodilo na pet mesecev pogojne zaporne kazni zaradi žaljivih obdolžitev proti nekdanji pooblaščenki za preprečevanje pranja denarja v banki Vesni Rožanc, ker naj bi po mnenju sodišča z izjavami škodil njeni časti ali dobremu imenu.

Hauc je bil tudi predavatelj na Gea Collegeu v Ljubljani in v izobraževalnem centru Združenja bank Slovenije, od leta 2008 pa je na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti kot zunanji sodelavec na katedri za finance predaval predmete s področja financ in bančništva.

Bil je član nadzornih svetov PBS-a in Športne loterije ter član strateškega sveta Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.