Gorenje bo težko izpeljalo 3. krog jesenske dokapitalizacije. Foto: BoBo
Gorenje bo težko izpeljalo 3. krog jesenske dokapitalizacije. Foto: BoBo
Japonsko gospodarstvo je imelo četrto trimesečje zapored rast. Obseg bruto domačega proizvoda se je med julijem in septembrom po prvih izračunih na letni ravni povečal za 3,9 odstotka. V drugem četrtletju je bila letna rast 1,8-odstotna. Tokijski delniški indeks Nikkei se je v ponedeljek povzpel za več kot odstotek. Foto: EPA

Philip Sluiter, nekdanji član uprave Gorenja in predtem lastnika nizozemske družbe Atag (ki jo je pred kratkim kupilo Gorenje), je v pismu sporočil svoje pogoje, pod katerimi bi sodeloval pri dokapitalizaciji Gorenja. "Za trenutno upravo je postavil nekaj neprijetnih pogojev. Odločitev za sprejem oz. zavrnitev njegove ponudbe ni enostavna, saj vsaka odločitev nosi posledice. Za upravo (ne pa nujno za vse delničarje) bi bila najboljša možnost, da bi poiskali princa na belem konju, ki bi vplačal sredstva brez preveč vprašanj. Glede na to, da je g. Sluiter čas za odgovor omejil do danes do 16. ure, ima uprava verjetno polne roke dela. Če bo sprejela njegovo ponudbo, pričakujem v torek pozitivno reakcijo vlagateljev na borzi," je za MMC povedal Peter Jenčič, upravljavec pri Alta skladih.

Krka spremenila smer, Telekom spet pri stotaku
V tretjem krogu jesenske dokapitalizacije so v Gorenju nameravali zbrati skoraj 25 milijonov evrov svežega kapitala za lažje doseganje strateških ciljev. Vrednost Gorenjevih delnic se je do trenutka, ko je borza zaustavila trgovanje z njimi (to je bilo le 20 minut pred zaprtjem trga), ob le 20 tisoč evrih prometa znižala za odstotek, na 12,85 evra. Vseeno je delniški indeks SBI TOP (854 točk) pridobil dve tretjini odstotka, potem ko so se končno prebudile Krkine delnice. Njihov tečaj je prejšnji teden padel za 2,68 odstotka, tokrat pa je novomeški farmacevt hitro pridobil večino izgubljenega in se (ob 463 tisoč evrih prometa) povzpel do 62,8 evra. Telekom je spet dosegel 100 evrov, več kot odstotek dražje pa so tudi delnice Nove KBM.

Tečaji delnic v prvi kotaciji

NOVA KBM

+1,68 %

10,39 EUR

KRKA

+1,23 %

61,82

TELEKOM

+1,23 %

99,50

LUKA

+0,52 %

18,29

PETROL

+0,37 %

271,02

MERCATOR

+0,17 %

155,37

INTEREUROPA

-0,61 %

3,95

GORENJE

-1,05 %

12,85


Man tarča Volkswagnovega prevzema?
Prejšnji teden je bil na vodilnih zahodnih borzah negativen, newyorški Dow Jones pa je izgubil 2,2 odstotka. Kljub vsem ugibanjem, kakšna bo usoda irskega gospodarstva, se je v ponedeljek spet vrnila zelena barva, ki označuje rast. Zasluge za to ima tudi novica o močni rasti septembrskega izvoza v evroobmočju. Frankfurtski DAX 30 (6.775 točk) je bil tako ob 14. uri za več kot pol odstotka v plusu. Nemški proizvajalec tovornjakov Man naj bi bil tarča Volkswagnovega prevzema (prek hčerinske družbe Scania). Manove delnice so poskočile za sedem odstotkov. Zaradi dražjih surovin so po Evropi pridobivale tudi delnice rudarskih podjetij, medtem ko so bile irske banke spet na dnu tečajnice. Delnice banke Bank of Ireland so padle za več kot štiri odstotke.

Irska naj bi zaprosila za pomoč
Iz krogov Evropske unije je slišati, da naj bi se kmalu začeli pogovori o denarni pomoči Irski, medtem pa je tudi Irish Independent objavil novico, da utegne irska vlada zaprositi za pomoč. Unija želi, da bi Dublin res sprejel pomoč, čeprav lahko do sredine leta 2011 izpolnjuje svoje obveznosti. Nihče si namreč ne želi ponovitve grškega scenarija, ko so proračunske težave ene države vso evroobmočje pahnile v kreditno krizo. Za mirnost finančnih trgov bi morala Irska prejeti od 45 do 90 milijard evrov. Kar nekaj evropskih bank (zlasti Royal Bank of Scotland in nemška Hypo) je zelo izpostavljenih zaradi irskega dolga, zato si zelo prizadevajo za rešitev težav.

Republikanci v boj s Fedom
Dolar je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih šestih tednih, potem ko je donos ameriške 10-letne obveznice dosegel 2,84 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Vzrok za rast je zapis v Wall Street Journalu, da skupina ekonomistov pod taktirko republikancev načrtuje kampanjo, s katero bi Zvezne rezerve odvrnili od načrtovanega 2. kroga odkupov državnih obveznic, za kar bi Fed odštel 600 milijard dolarjev. Za evro je treba plačati dobrih 1,36 dolarja. Cena lahke nafte se je po občutnih petkovih padcih, ko se je za skoraj tri dolarje odmaknila od 25-mesečnega vrha, pobrala in se povzpela nad 85,5 dolarja. Mednarodna agencija za energijo je zvišala napoved za rast povpraševanja po nafti.