Zaradi nezainteresiranosti ali nezmožnosti nebančnih upnikov za sodelovanje pri sanaciji Primorja, pa tudi zaradi dejstva, da uprava ni razglasila prisilne poravnave, so se možnosti za obstoj Primorja bistveno zmanjšale, pravijo v NLB-ju. Kot so nocoj sporočili iz Nove Ljubljanske banke, so banke zahtevale tudi udeležbo drugih deležnikov, zlasti nebančnih upnikov, in to v deležu, ki je primeren njihovi udeležbi v podjetju, vendar se to ni zgodilo. Banke so tudi pričakovale, da bodo do javne dražbe delnic Primorja 6. aprila sprejeti ukrepi za sanacijo družbe, kot so odločitev za prisilno poravnavo, odziv nebančnih upnikov ter (ne)udeležba države v dokapitalizaciji podjetja, zato razlastitve lastnikov Primorja niso izvedle, poudarjajo v NLB-ju.

Nov upravni odbor se je ob prihodu v Primorje oktobra lani seznanil s kritičnimi razmerami v družbi. Banke, med njimi tudi NLB, so sanacijo Primorja vzele zelo resno in v njej ves čas dejavno sodelovale. Že v usklajevanje oz. oblikovanje sanacijskega programa Primorja so v NLB-ju, kar velja tudi za druge banke, vložili veliko energije in prizadevanj. Že na tej stopnji so v NLB-ju poudarjali, da bo za uspešno sanacijo Primorja pomembno tvorno sodelovanje vseh deležnikov, ne le bank upnic. To stališče in resnost namena sta bila razvidna tudi iz ponudbe finančnih ukrepov, ki so jo oblikovale banke, menijo v NLB-ju.

Čakajoč na reprogram ...
Kot še poudarjajo v banki, upravi Primorja žal svojih poslovnih partnerjev (izvajalcev, dobaviteljev ...) ni uspelo prepričati o podpisu reprograma terjatev v zadostnem številu, vsaj tolikšnem, kot je bilo predvideno v sanacijskem programu. Prav zaradi slabega odziva nebančnih upnikov se je pojavil alternativni predlog, ki je predvideval večjo udeležbo države.

Uprava Primorja je v ponedeljek odstopila, za težak finančni položaj ajdovskega gradbinca pa krivi prejšnje poslovodstvo in z njim povezano oz. pridobljeno lastništvo. Kot so danes sporočili, so zato kljub nasprotovanju in grožnjam lastnikov sprožili postopek posebne revizije za posle, vredne od 17 do 23 milijonov evrov.