"V proračunu sredstev za te namene ni. Za Primorjem čakajo v vrsti še številna druga podjetja. Če bi želeli na enak način reševati vsa, bi potrebovali v proračunu nekaj milijard. Teh sredstev pa ni," je izpostavil.

Po Žerjavovih besedah bi bilo v vsakem primeru napačno, če bi država v času, ko se ima namen umikati iz gospodarstva, prevzemala lastništvo nekega podjetja. "Treba je poiskati nekoga, k v tem podjetju vidi potencial. In v tem podjetju je potencial. Velik potencial - ne samo človeški viri, temveč še marsikaj drugega, znanje in tako naprej," je izpostavil.

Skladno s tem minister upa, da se bo za gradbeno podjetje našla kakšna tovrstna rešitev, saj država "ni neki Božiček, da bo delila po podjetjih takšne in drugačne subvencije". Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo banke v povezavi z ajdovskim gradbenim podjetjem znova preverile celotno zgodbo, poslovni model in presodile, ali je realen ali ne.

Dogovor z nebančnimi upniki in umik države
Banke upnice se bodo do konca meseca izrekle o tem, ali bodo Primorju odobrile svežih 55 milijonov evrov. Med pogoji je uspešen dogovor podjetja z nebančnimi upniki (ponuja jim 75-odstotno poplačilo terjatev v treh letih), razlastitev zdajšnjih lastnikov Primorja in sodelovanje države pri dokapitalizaciji Primorja.
Lastniki Primorja Holdinga: Stečaj v interesu bank
Banke upnice imajo zavarovana vsa posojila, ki so jih dale Primorju, je na današnji novinarski konferenci dejal eden izmed lastnikov Primorja Holding Alojz Bolčina. Zato bodo banke ob morebitnem stečaju dobile povrnjena vsa posojila, izgubili bodo le lastniki, delavci in lokalna skupnost, je prepričan.

Banke upnice so lani jeseni pogojevale svojo pomoč pri finančnem prestrukturiranju z odstopom predsednika upravnega odbora Primorja Dušana Črnigoja in imenovanjem svojega vodstva. Delničarji Primorja Holdinga so zato od novega vodstva pričakovali, da bo omogočilo zagon Primorja in uspelo doseči dogovor z bankami o reprogramiranju posojil ter izdajanju bančnih garancij za pridobivanje novih poslov.

Delničarji: Denar namesto iz poslov iz nepreglednih prodaj
Po mnenju Bolčine se je zgodilo nasprotno, saj novi upravi v štirih mesecih ni uspelo pridobiti niti enega novega posla in je zgolj sklenila pogodbe za nekatere posle, ki jih je v večini pridobilo že prejšnje vodstvo.

Namesto tega je uprava denar za poplačilo terjatev pridobila po prepričanju delničarjev Primorja Holdinga iz nepregledne prodaje Rudisa. "V oči bode dejstvo, da je slovenski kupec Rudisa tega le nekaj dni po nakupu že prodal naprej švicarski družbi, kar kaže, da bi uprava za Rudis lahko iztržila višjo ceno," je dejal delničar Miran Lavrenčič.

Po Lavrenčičevem mnenju je zdajšnja uprava Primorja odstopila tudi od že dobljenih poslov, ki jih je pridobila stara uprava, saj banke niso hotele dati garancije za dobro izvedbo del. Zanimiva za preiskavo je tudi prodaja naselja Stara Gavza na Cresu, ki ga je trenutna uprava izvedla brez razpisa v času novoletnih praznikov, ko je bila informacija o prodaji dejansko na voljo le peščici vnaprej obveščenih posameznikov, je še dejal Lavrenčič.

Se Primorju obeta strateški partner?
Poleg nepregledne prodaje nepremičnin so na novinarski konferenci zbrani delničarji, ko so predstavljali več kot polovico vseh lastnikov Primorja Holding, razkrili slabo delo člana uprave Primorja in direktorja Primorja Holdinga Jožeta Breclja.

Na skupščini 12. aprila bodo predstavili predlog za dokapitalizacijo Primorja Holdinga in razkrili strateškega partnerja, s katerim se še pogovarjajo. Vprašanje pa je, ali bodo Primorje lahko sploh reševali z dokapitalizacijo, kot so napovedali, saj uprava napoveduje stečaj, če se jim ne bo uspelo dogovoriti z bankami upnicami.