Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sta predstavila skupen poziv k uveljavitvi družbenega konsenza na področju upravljanja gospodarskih družb v državni lasti, ob tem pa vse politične stranke pozvala, tudi v okoliščinah predvolilnega časa, naj se zavežejo k nujni ločitvi politike od upravljanja teh družb. Predsednik KPK-ja Robert Šumi je ob tem povedal, da KPK že dolgo ugotavlja, da politična kultura in kultura upravljanja državnih družb nista na želeni ravni, ne glede na to, kdo vlada v Sloveniji.

"Namesto da bi v upravljanju družb v državni lasti dosegli napredek in dosledno začeli uporabljati vse obstoječe mehanizme za zagotavljanje dobrega upravljanja, žal zaznavamo celo korak nazaj. Na takšno stanje odločilno vpliva vpletanje politike v upravljanje družb in kadrovske procese v državnih družbah. To ne bi smela biti realnost vsakokratne vladajoče politike in družbe v državni lasti ne bi smele vsakokratni politični plen vladajočih," je poudaril Šumi.

Slovensko politiko so pozvali tudi k nujni zavezi, da se bodo kakršna koli odstopanja od obstoječe zakonske ureditve temu ustrezno sankcionirala. Šumi je ob tem opozoril, da so mehanizmi vzpostavljeni, vendar v praksi tega ne vidimo, saj zaznane kršitve in nepravilnosti niso sankcionirane. "To ima za posledico nezaupanje ljudi v delovanje sistema," je opomnil.

"Če ni tožnika, ni sodnika," je ob tem pojasnil predsednik združenja slovenskih nadzornikov Gorazd Podbevšek in izpostavil, da ustrezno sankcionirane primere zaradi povzročene škode državnim družbam lahko preštejemo na prste ne roke. "Težava ni znotraj pravosodja, temveč da se postopki sploh začnejo. Ljudje, ki kršijo svoje obveznosti ali presegajo svoje pristojnosti, morajo za to odgovarjati. Ne le politično, temveč tudi pravno," je pojasnil.

"Če se oblast ne drži pravil in če kršitve pravil oblastnikov niso sankcionirane, pravna država ne deluje. Ali je oblast demokratična ali avtoritarna, se definira prav na tej točki. Pravna država se ne oblikuje samo prek dela sodišč, temveč vseh nosilcev državne oblasti. Upravljanje družb v državni lasti se vedno znova zlorablja za pridobivanje moči in obogatitev oseb, povezanih z vsakokratno oblastjo. To se mora nehati," je še dodal.

Kako spremeniti dosedanje slabe prakse?

ZNS in KPK sta poziv politikom glede prihodnjega upravljanja državnih družb razdelila na šest točk, in sicer na spoštovanje zakonske ureditve upravljanja družb v državni lasti, premišljene spremembe sistema upravljanja, konec političnih kvot pri kadrovanju nadzornikov in uprav državnih družb, na dosledno izvajanje pravil SDH-ja in prijavljanje političnih pritiskov, sankcioniranje kršitev in nepravilnosti ter uveljavljanje pravne odgovornosti nosilcev politične oblasti.

"Kaj je treba storiti, je jasno. Ne potrebujemo večjih posegov v sistem upravljanja državnih družb. Ti namreč vsakič povzročijo obdobja negotovosti in stresa za družbe, ki takrat poslujejo slabše. To obdobje pa se uporabi za množične menjave nosilcev funkcij v njih. Pri tem se eni politično odvisni kadri zamenjajo z drugimi. Nove ureditve pa spet ne spoštuje niti oblast, ki jo je postavila," je še dejal Podbevšek, ki je politikom tudi priporočil, da se pri spreminjanju zakonodaje oprejo na stroko, "ki v Sloveniji obstaja, na znanje in izkušnje, ki jih je v Sloveniji mnogo, da res pridemo do nekega sistema, ki ne bo samo na papirju dobro videti, temveč da bo deloval v praksi".

Tako bo po njegovih besedah sledila neka evolucija, ne pa vsakokratno rušenje, ki daje videz, da je treba vse nosilce funkcij vsakokratno zamenjati.