Skupna vrednost vseh treh aneksov je skoraj dva milijona evrov. Od tega zneska si Nivo, d. d., obeta 6 odstotkov provizije samo za predajo del podizvajalcu – svoji hčerinski družbi Nivo EKO.

Zgodba o koncesionarju za urejanje Savinje se tudi tri leta po objavi javnega razpisa še ni končala z novim koncesionarjem. Dobro desetletje po tem, ko so za urejanje vodotokov po Sloveniji skrbeli koncesionarji na podlagi pretečenih koncesijskih pogodb, ki jih je ministrstvo preprosto podaljševalo z aneksi, je ministrstvo novembra leta 2013 upoštevalo pravna mnenja in objavilo javni razpis.

Leto dni po objavi javnega razpisa je ministrstvo podelilo koncesije za vsa koncesijska območja, kjer so koncesijo prejeli dotedanji izvajalci, do zapleta pa je prišlo na območju Savinje. Na razpis se je poleg družbe Nivo EKO, sicer hčerinske družbe dotedanjega koncesionarja Nivo, d. d., prijavila še družba VGP Kranj. Ministrstvo je izbralo Nivo EKO, a je njegov protikandidat na državni revizijski komisiji izpodbijal odločitev. Komisija je ugotovila, da ponudba družbe Nivo ni bila popolna, in zadevo vrnila v ponovno odločanje.

Vztrajanje pri enem kandidatu
Tudi v drugem odločanju je ministrstvo izbralo Nivo EKO, a je doživelo zavrnitev državne revizijske komisije. V tretjem izboru je ministrstvo odločilo, da sta obe ponudbi nepopolni, a tudi tokrat ni prepričalo državne revizijske komisije. Podrobneje smo o zapletih pri izbiri že poročali.

Četrto odločanje med dvema ponudnikoma se, kljub napovedi, da bo končano septembra, šele končuje. Po naših neuradnih informacijah pa naj bi ministrstvo ponovno odločilo, da sta obe ponudbi nepopolni.

Odlašanje z izbiro pomeni nove posle za podjetje v stečaju
Tri leta odločanja med dvema prijaviteljema pa so voda na mlin družbi Nivo, d. d., ki še naprej ostaja koncesionar za urejanje vodotokov na območju Savinje in še naprej podpisuje nove anekse. V zadnjih mesecih so z ministrstvom podpisali 155 tisoč evrov vreden aneks št. 15 in 500 tisoč evrov vreden aneks št. 16. V pripravi pa je tudi aneks št. 17, po katerem bo ministrstvo družbi Nivo, d. d., zagotovilo 1,3 milijona evrov sredstev.

Sodišče: Nivo prejema provizijo brez tveganj
Nivo, d. d., ki je od letošnje pomladi v stečajnem postopku, opravljenih del ne izvaja, temveč jih prepušča v izvajanje svoji hčerinski družbi Nivo EKO, sicer nesojenemu novemu koncesionarju, za to posredovanje pa si obračuna šest odstotkov provizije. Te posle mora sicer zaradi stečajnega s sklepom odobriti slovenjgraško okrožno sodišče, ki je za stečajni postopek družbe Nivo, d. d., postalo pristojno od lanskega oktobra, ko je družba Nivo, d. d., svoj sedež iz Celja preselila v Slovenj Gradec.

Slovenjgraško okrožno sodišče je s sklepi, tudi v času sodnih počitnic, odobrilo vse anekse, ki jih Nivo, d. d., v času stečajnega postopka sklepa z ministrstvom za okolje. Argument sodišča je, da si Nivo z novimi posli odmerja provizijo, ki predstavlja zajamčen prihodek brez poslovnega tveganja. Da je ta argumentacija vprašljiva, saj Nivo prevzema polno odgovornost za dela, ki jih opravi podizvajalec, smo že poročali.

"Za zamudo sta kriva ponudnika, ki se pritožujeta"
Na ministrstvo smo naslovili tudi vprašanja o smotrnosti in zakonitosti sklepanju poslov s podjetjem v stečaju. Na direkciji za vode ob tem odgovarjajo, da imajo z družbo Nivo, d. d., sklenjeno pogodbo, po kateri ostaja koncesionar do izbire novega koncesionarja. Kot vzrok za zamudo pri izbiranju novega koncesionarja navajajo "dejstvo, da se neizbrana ponudnika pritožujeta oziroma vlagata zahtevke za revizijo na Državno revizijsko komisijo."

Na direkciji se za podaljševanje koncesij do izbora novega koncesionarja sklicujejo na uredbo o koncesiji za opravljanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb. Ob tem velja poudariti, da slednja v 28. členu določa, da koncesijsko razmerje preneha zaradi stečaja koncesionarja. Ne gre pa spregledati tudi podatka, da desetletje podaljševanja koncesij brez javnega razpisa ni v skladu z zakonom o gospodarskih javni sluižbi.

Direkcija za vode skrbna pri "bogatenju stečajne mase"
Tudi ekonomska smotrnost poslovanja z družbo v stečaju po navedbah direkcije za vode ni vprašljiva. Pri tem se na direkciji sklicujejo na določitev cen za urejanje voda v odloku iz leta 1999 ter njegove poznejše spremembe in sklepu iz leta 2007. Oba za direkcijo pomenita zadostno utemeljitev, da je podpisovanje aneksov ekonomsko upravičeno. Še več na direkciji navajajo, da zaradi teh predpisov "ne moremo govoriti o proviziji", čeprav je ta nedvoumno opredeljena v sklepu, s katerim je sodišče Nivoju dovolilo sklepanje novih aneksov.

S sklepi slovenjgraškega sodišča so na direkciji sicer dobro seznanjeni, saj jih navajajo kot utemeljitev ekonomske upravičenosti sklepanja aneksov z družbo Nivo, d. d. Na direkciji so tako tudi zapisali, da se s podpisovanjem novih aneksov "tudi "bogati" stečajna masa, namenjena poplačilu upnikov." Retoričnega vprašanja, ali je skrb za Nivojeve upnike del poslanstva direkcije za vode, tokrat nismo zastavili.