Petrol je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti treh uredb o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov s predlogom za začasno zadržanje prvič vložil decembra lani. Kot so takrat pojasnili, z njimi določena marža ne odraža realnih tržnih razmer in ne omogoča rentabilnega poslovanja, še posebej na manj gosto poseljenih območjih. Ustavno sodišče je pobudo tedaj zavrglo in pobudnico napotilo na tožbo za povrnitev premoženjske škode zoper državo.

Junija je vlada potrdila novo uredbo, s katero je način določanja cen naftnih derivatov v 14-dnevnih obdobjih, vključno z omejitvijo marž, podaljšala še za leto dni, Petrol pa se je vnovič obrnil na ustavno sodišče. V pobudi so zapisali, da bi imela nadaljnja veljava spornega ukrepa nadzora cen zanje vrsto negativnih posledic na finančnem področju, česar pa z odškodninsko tožbo zoper državo v celoti ne bi mogli odpraviti.

Prav tako naj bi bili odškodninska tožba kot tudi tožba proti državi za plačilo primernega nadomestila zaradi regulacije cen po trditvah Petrola neučinkoviti pravni sredstvi, njuno uveljavljanje pa naj bi jih izpostavljalo nesprejemljivemu tveganju.

"Trditve o 'bistveno zmanjšani plačilni sposobnosti in likvidnosti niso izkazane"

Ustavni sodniki so se oprli na podatke iz Petrolovih računovodskih poročil. "Trditve pobudnice o 'bistveno zmanjšani plačilni sposobnosti in likvidnosti pobudnice' kot posledici ukrepa nadzora cen naftnih derivatov ter celo o mogoči morebitni njeni insolventnosti iz istega razloga niso izkazane," so izpostavili na ustavnem sodišču.

V Petrolu so namreč med drugim zapisali, da je poslovanje skupine v prvih šestih mesecih leta 2024 potekalo v skladu z zastavljenimi načrti, čeprav je bilo poslovanje, ki izhaja iz prodaje naftnih derivatov, na glavnini slovenskih prodajnih mest zaradi regulacije cen negativno.

"Kljub zahtevnim razmeram je skupina Petrol v prvih šestih mesecih leta 2024 dosegla dobre poslovne rezultate. Realizirali smo prihodke od prodaje v vrednosti 2,9 milijarde evrov, kar je 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2023. Padec prihodkov je nastal predvsem zaradi nižjih cen energentov na spot in terminskih trgih ... Prihodke smo povečali tako v Sloveniji kot na trgih jugovzhodne Evrope ... realizirali EBITDA v znesku 123,7 milijona evrov. Ta je šest odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Čisti poslovni izid je ob polletju znašal 52,1 milijona evrov in je na primerljivi ravni z realiziranim v enakem obdobju lani," so iz poslovnega poročila izpostavili ustavni sodniki.

Petrol je, kot so zapisali ustavni sodniki, glede na javno dosegljive podatke velik, uspešen in finančno stabilen poslovni subjekt, ki za zdaj uspešno obvladuje tveganja, izhajajoča iz oblastne regulacije cen naftnih derivatov. Ni pa mogoče zanikati, da ima ta določene negativne vplive, ki pa jih blaži nedavni ukrep vlade, s katerim je ta nekoliko zvišala najvišje dovoljene marže, so med drugim še zapisali na sodišču.

Ustavno sodišče je sklep sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rajko Knez, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.