Kot pojasnjuje regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu Marian Wakounig, član krizne skupine finančne uprave, je Avstrija v okviru zakonodaje covida-19 v sedmih tednih sprejela več kot 15 različnih zakonov. Sveženj pomoči pa je vreden 38 milijard evrov, od tega 10 milijard evrov prav za skrajšan delovni čas.

Med drugim so odpravili davek na dodano vrednost za prodajo zaščitnih mask, pred epidemijo obdavčenih z 20-odstotno stopnjo.

Povečevanje števila brezposelnih v Avstriji skušajo reševati z možnostjo skrajšanega delavnega časa. V tem modelu je že več kot 1,2 milijona zaposlenih, pravi Wakounig, vsoto, ki jo je država namenila za financiranje tega ukrepa, pa so s sedem že dvignili na 10 milijard evrov.

Ukrep je predviden za tri mesece z možnostjo podaljšanja še za tri, torej skupaj za pol leta, delodajalec pa zaposlenega, ki dela skrajšan delovni čas, ne sme odpustiti še mesec dni po prenehanju tega ukrepa.

"Zaposlenim se delovni čas skrajša, skoraj v celoti pa dobijo povrnjeno dosedanjo plačo. Na ta način namerava država ohraniti delovna mesta oziroma preprečiti odpuščanja, ki bi povečala brezposelnost. Ta je namreč trenutno zelo visoka," je dejal Wakounig.

Kaj to pomeni v praksi?

Višina nadomestila je odvisna od višine plače, pojasnjuje sogovornik.
Pri mesečni bruto plači do 1700 evrov (približno 1350 evrov neto) dobi delojemalec, čeprav je na skrajšanem delu, 90 odstotkov dosedanja neto plače.

Do 2700 evrov mesečne bruto plače (približno 1860 evrov neto) dobi delojemalec 85 odstotkov neto plače (približno 1600 evrov), za vse bruto plače nad 2700 evrov pa dobi delojemalec 80 odstotkov neto plače. Zgornja meja je bruto plača 5400 evrov mesečno (približno 3200 evrov neto), in to velja za vse plače, višje od 5400 evrov. Vajencem se vedno povrne 100 odstotkov.

Delovni čas se lahko skrajša za do 90 odstotkov, poudarja Wakounig. Teoretično to pomeni, da ob 40-urnem tedenskem delavniku lahko delavec dela štiri ure na teden. "Delavec se lahko dogovori, da pet tednov ne dela nič, šesti teden pa 60 odstotkov," je pojasnil. S tem želi Avstrija omejiti odpuščanja, saj je brezposelnost na rekordni ravni.

"Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so namreč močno povečali število brezposelnih. Trenutno jih je več kot 570.000 in bližamo se magičnemu številu 600.000. To je največ v zgodovini naše države, odkar se zbirajo podatki. Zvišanje imamo pravzaprav v vseh panogah. Če k temu prištejemo še 1,2 milijona zaposlenih, ki so vključeni v model skrajšanega delovnega časa, imamo v Avstriji že 1,8 milijona zaposlenih v neobičajnih, zelo kritičnih delovnih razmerjih."

Da bi v teh časih pomagali davkoplačevalcem, je avstrijska finančna uprava sprejela različne olajšave. "Od vsega začetka je bil cilj finančne uprave zagotoviti likvidnost avstrijskih podjetij, ne glede na njihovo velikost in tržni pomen," je dejal Wakounig.

Davčni zavezanci tako lahko zaprosijo za znižanje akontacije dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb (nem. Körperschaftsteuer) tudi do vsote 0. Avstrijska finančna uprava trenutno ne izdaja nobenih davčnih odločb, po katerih bi moral zavezanec plačati upravi. Izdajajo samo odločbe, pri katerih se davčnemu zavezancu izplača oziroma vrne denar.

Davčni zavezanci v Avstriji lahko zahtevajo odlog plačila davčnega dolga ali možnost plačila v obrokih, kar za zdaj velja do 30. septembra 2020. Rok za oddajo davčnih napovedi za leto 2019 se je podaljšal do konca avgusta 2020, davčna uprava pa do konca maja ne izvaja izvršb in ne pošilja davčnih zavezancev v stečaj. Do pomoči pa so upravičeni vsi, četudi imajo neporavnane davčne obveznosti.

"Finančna uprava je do zdaj pozitivno rešila več kot 200.000 prošenj davčnih zavezancev in pri tem ni zastojev, saj smo rešili skoraj 100 odstotkov vseh prošenj. Vsi ti ukrepi, predvsem znižanje akontacij davkov, pa so v sedmih tednih državo stali že več kot pet milijard evrov".

Vroča linija za pomoč davkoplačevalcem

Avstrijska finančna uprava je takoj uvedla tako imenovano vročo linijo za pomoč davkoplačevalcem, kjer na vprašanja po telefonu ali elektronski pošti odgovarjajo usposobljeni svetovalci, ki imajo pregled nad pomočjo in sprejetimi ukrepi, in to ne samo s področja davkov.

Tudi davčnih inšpekcij trenutno ne izvajajo, saj bi to pomenilo, poudarja naš sogovornik, izplačila oziroma dodatne stroške za zavezance, česar ne želijo.

"V upravi nam gre zdaj predvsem za zagotovitev likvidnosti podjetij in sprejetje tega, da se kot država nahajamo v izrednih razmerah. Zato smo takoj prenehali izvajati vse inšpekcije in nadzor, čeprav to ni bilo vsem po volji. Zavedamo se namreč, da brez podjetništva ni delovnih mest," je še pojasnil Wakounig.

Zagotovo bo marsikateri podjetnik to krizo nepošteno izkoristil, vendar je to pač cena takšnih razmer, dodaja Wakounig in napoveduje, da se bodo po koncu krize posvetili predvsem nadzoru upravičenosti do državnih podpor in subvencij, saj je to v interesu avstrijskih davkoplačevalcev.