Drakonski hišni red, ki ga je uvedel zdaj že nekdanji izvršni direktor podjetja Adria Tehnika Maksimiljan Pele, je dodobra načel odnose med vodstvom in zaposlenimi v podjetju Adria Tehnika. Med drugim so v družbi v poldrugem letu kar 29 zaposlenim izdali pisna opozorila pred odpovedjo, tudi zaradi dve minuti prezgodnjega prihoda na delo. V družbi so takrat priznali, da je bil ta ukrep nesorazmeren.

Da so odnosi med delavci in Peletom zelo slabi, so pričali tudi številni odhodi licenciranih tehnikov. Kot smo že pred časom poročali, je tako družbo, odkar jo je SDH leta 2015 prodal poljskemu Linetech Holdingu, zapustilo več kot tretjina zaposlenih licenciranih letalskih tehnikov. To je še toliko večja težava, saj gre za težko nadomestljive ljudi, ki se morajo izobraževati več let, da pridobijo ustrezna znanja.

Direktor po zaostritvi odnosov odstopil
Zaradi zaostrenih odnosov so preostali zaposleni, ki so v podjetju vztrajali, sprožili tudi peticijo za odstavitev direktorja Maksimiljana Peleta. Aprila letos pa je Pele sam odstopil z mesta glavnega izvršnega direktorja družbe. Razlogov za njegov odstop v družbi ne komentirajo, tako so nam odgovorili le, da ima družba novo poslovodstvo in da sta zagotovljeni popolno nemoteno delovanje in vodenje podjetja.

A kadrovske posledice odhoda licenciranih tehnikov podjetje vendarle občuti, zato se mora za izpolnjevanje pogodb zanašati na pogodbene delavce oziroma, kot so zapisali v družbi, se "tako kot mnoge druge gospodarske družbe, poslužujemo različnih oblik sodelovanja s sodelavci. Med drugim tudi zunanjih pogodbenih agencij." V družbi sicer podrobnosti tega sodelovanja ne komentirajo, so pa v sindikatu že pred časom opozorili, da letalska zakonodaja zahteva, da mora imeti družba najmanj 50 odstotkov lastnih zaposlenih tehnikov, kar je meja, ki se ji v Adrii Tehniki zlasti v vrhuncu sezone nevarno približuje oziroma jo je po podatkih sindikata že presegla.

Nezakonito najemanje delavcev?
Druga težava, na katero so opozarjali pri sindikatu, pa je, da ima od šestih družb, pri katerih v Adrii Tehniki najemajo pogodbene sodelavce, le ena ustrezno licenco za zagotavljanje delavcev uporabniku, medtem ko pet tujih družb agencijske dejavnosti v Sloveniji ne sme opravljati. Zaradi tega je Adrio Tehniko pred časom obiskal tudi inšpektor za delo, ki pa še ni izdal odločbe, a so inšpektorji že v okviru nadzora opozorili, da posredovanje dela podjetij, ki za to dejavnost niso registrirane, pomeni prekršek. Po naših informacijah pa prihaja tudi do kršitev zaradi čezmernega delovnega časa, ki ga opravljajo pogodbeni delavci.

Gre za podoben poslovni model, kot model t. i. izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v Luki Koper, kjer delo opravljajo delavci, zaposleni pri podjetjih, ki pa niso registrirana kot agencije za posredovanje dela. Inšpektorat je zato Luki Koper izdal odločbo, upravno sodišče pa je pritrdilo, da taka praksa ni skladna z zakonom.

Zaposleni cenejši od pogodbenika
A medtem ko je poslovni model IPS za Luko Koper cenejši od neposredne zaposlitve, pa Adria Tehnika pogodbene delavce plačuje po bistveno višji tarifi, kot jo stanejo lastni licencirani tehniki. V družbi sicer konkretnih številk ne želijo komentirati, a po informacijah naših virov Adria Tehnika tujim kontraktorjem ponuja 300 evrov na dan, poleg tega pa jim zagotovi tudi povračilo za stroške prevoza in nastanitve.

V praksi to pomeni, da po podatkih, s katerimi razpolagamo v uredništvu, prejme pogodbeni delavec okoli 30 evrov bruto na uro, medtem ko letalski tehnik, ki je v družbi zaposlen in opravlja podobno delo, prejme na mesec 2.300 evrov bruto plače z vsemi dodatki, kar pomeni približno 13 evrov bruto na eno uro dela. Pri podatkih je treba upoštevati, da dodatki med posameznimi tehniki znatno variirajo in so odvisni od tipa dela in tipa licenc, ki jih ima posamezni tehnik. Po drugi strani pa po naših informacijah pogodbeni delavci dnevno opravijo več kot osem ur dela.

Sindikat: Po odhodu direktorja pogajanja lažja
Podatek je še toliko zanimivejši, če upoštevamo, da so v družbi, takoj ko je potekel pogoj SDH-ja, po katerem je morala biti kolektivna pogodba v veljavi najmanj eno leto po prodaji, kolektivno pogodbo odpovedali in v novem predlogu zaposlenim predlagali znižanje nekaterih dodatkov. Sekretar Območne organizacije ZSSS Gorenjska Matej Jemec ob tem poudarja, da so sicer odnosi s poslovodstvom po odhodu Peleta boljši in tudi pri pogajanjih se jim je uspelo uskladiti glede tarifnega dela kolektivne pogodbe.

So pa v sindikatu zaskrbljeni nad kadrovsko politiko podjetja, saj Jemec opozarja, da so v podjetju sicer napovedali, da bodo vlagali v razvoj lastnih kadrov, a novih sodelavcev, ki bi nadomestili nekdanje zaposlene in razbremenili tiste, ki so v družbi ostali, še ni. Prav tako pa se odhodi licenciranih tehnikov nadaljujejo, a v manjšem obsegu. Tako sta po podatkih sindikata družbo v preteklih dveh mesecih zapustila še dva licencirana tehnika.