Komisija je morala dokapitalizacijo največje slovenske banke v vrednosti 382,9 milijona evrov, ki jo bodo izvedli država in dva državna sklada, odobriti zaradi pravil EU-ja o državni pomoči. Slovenija je namreč priglasila načrte za izdajo pogojno zamenljivih obveznic v vrednosti 320 milijonov evrov in dokapitalizacijo z navadnim lastniškim kapitalom v vrednosti 62,9 milijona evrov, da bi Nova Ljubljanska banka izpolnjevala zahteve evropskega bančnega regulatorja.

Pomoč je komisija ocenila na podlagi začasnih pravil, ki se uporabljajo za dokapitalizacije bank med krizo. Ugotovila je, da je ta ustrezna, potrebna in sorazmerna. V pol leta pa morata Slovenija in NLB predložiti posodobljen načrt prestrukturiranja banke.

EK dvomi, da bo šlo brez dodatne pomoči
Prvotni načrt so predložili po lanski dokapitalizaciji. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij dvomi, da bo banka zaradi predlaganih ukrepov postala uspešna brez nadaljnje državne podpore. "Na tej stopnji komisija dvomi, da načrt ustrezno obravnava vzroke za težave NLB-ja in da predvideva zadostne zaščitne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence, ki ga povzroča dodeljena državna pomoč. Začetek podrobnega pregleda zagotavlja zainteresiranim stranem možnost, da dajo svoje pripombe v zvezi s proučevanimi ukrepi, vendar ne vpliva na rezultat pregleda," so zapisali.

NLB bi moral količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) v skladu z zahtevami Banke Slovenije in evropskega regulatorja Eba do konca junija dvigniti na devet odstotkov. Zdaj je malenkost pod šestimi odstotki. Da lahko država NLB-ju pomaga s 320-milijonskim hibridnim posojilom, se mora najbolj kakovosten temeljni kapital najprej dvigniti na sedem odstotkov, zato je prej potrebna dokapitalizacija z navadnim lastniškim kapitalom.