Finančni minister Šircelj je na sobotni seji odbora DZ-ja za finance povedal, da je predlog proračuna za prihodnje leto usmerjen v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ter hkrati skrb za blaginjo posameznikov. Zaradi drugega vala epidemije covida-19 se bo okrevanje začelo pozneje, ne že oktobra letos, kot je predvidevala vlada, pač pa verjetno konec tega in n začetku prihodnjega leta, je navedel.

Proračun za leto 2021 je državni zbor (DZ) sprejel že novembra lani, predlog danes obravnavanih sprememb pa po Šircljevih besedah upošteva veljavne in še načrtovane ukrepe, ki jih vlada sprejema v protikoronskih zakonih. "Upošteva tudi negotovost glede razvoja dogodkov v prihodnje," je dodal minister.

Potem ko je morala vlada zaradi ukrepanja ob epidemiji letošnje proračunske odhodke povečati za približno tri milijarde evrov ter nekoliko oklestiti apetite glede prihodkov, je Šircelj danes povedal, da je za leto 2021 predvideno postopno naraščanje prihodkov ob stabilizaciji odhodkov. "S tem se bo primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal," je dodal.

Leta 2021 bo zmanjkalo 2,75 milijarde

Za leto 2021 je določen najvišji obseg izdatkov pri 13,47 milijarde evrov, prihodki pa naj bi dosegli 10,72 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako predviden v višini 2,75 milijarde evrov oz. 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Letos naj bi se primanjkljaj v proračunu povzpel do 4,2 milijarde evrov.

Za financiranje primanjkljaja bo po Šircljevih besedah potrebna zadolžitev v višini 6,7 milijarde evrov. Hkrati je napovedal, da bo država prihodnje leto odplačala za 3,7 milijarde evrov dolga.

Zagotovil je, da je obseg odhodkov načrtovan v višini, ki omogoča izvajanje domačih razvojnih programov in ukrepov ter instrumentov EU-ja za okrevanje in odpornost. To so projekti na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, infrastrukture, okolja in prometa, je naštel. Z načrtovanimi sredstvi se omogoča tudi digitalizacija, podporno okolje za podjetja, turizem, kulturo, izdatna je podpora znanosti, je nadaljeval.

Dve milijardi za naložbe

Za investicije je prihodnje leto predvidenih okoli dve milijardi evrov. Šircelj je pri tem poudaril predvsem prometno infrastrukturo, na primer drugo cev predora Karavanke, napovedal pa še investicije v domove za starejše, kulturo, zdravstvo, čiščenje voda, varstvo pred poplavami ... "Ne bomo pozabili na športno infrastrukturo," je zagotovil in dodal, da bodo samo občine iz državnega proračuna dobile za naložbe 350 milijonov evrov.

"V letu 2021 ne načrtujemo povečanja davkov," je dejal. Načrtovano je, da se bodo nekateri davki znižali, prvi bo po njegovih besedah davek na motorna vozila. Prav tako povečanja ne pričakuje pri dohodnini in tudi uvedbe davka na nepremičnine ali kakšnega drugega novega davka prihodnje leto ne bo.

Opozicijo skrbi zadolževanje in primanjkljaj

"Skrbi me velik primanjkljaj in brezbrižnost v tem primanjkljaju," je opozorila Andreja Zabret (LMŠ). Načrtovani obseg zadolževanja se ji zdi čezmeren in tudi sicer je kritična do načrtovane proračunske porabe. "Brez omejitev je vsak dobil, kar je želel," je dejala o razrezu porabe po posameznih proračunskih porabnikih.

Načrtovana poraba se zdi visoka tudi Matjažu Hanu (SD). "Poraba je visoka, tudi zadolžili se bomo veliko, a enkrat bomo morali to vrniti," je dejal. Zato se mu zdi pomembno, da se bodo s proračunskim denarjem financirale takšne investicije, ki bodo vložena sredstva vračale.

"Skrbi me zadolženost," je nadaljeval Jože Lenart (LMŠ). Kot je ugotovil, predlog proračuna temelji na investicijah, ki nimajo podlage v realnih prihodkih gospodarstva, pač pa na zadolževanju in "tako zelo opevanih evropskih sredstvih". Vendar Evropska komisija za črpanje evropskih sredstev postavlja določene pogoje, je opozoril. Igor Peček (LMŠ) je pozval, da je treba biti pri odplačevanju dolga previden. "Zniževanje dolga je težka in zahtevna naloga," je ugotavljal.

"Nov dolg je nujen"

Po drugi strani je Robert Polnar (DeSUS) menil, da se je treba zadolžiti za toliko, kot je potrebno pri premagovanju posledic epidemije. "Nov dolg je nujen, vprašanje pa je, kako ga porabiti," je menil tudi Luka Mesec (Levica). Vlada po besedah Boštjana Koražije (Levica) ni pripravila dobrega predloga proračuna. "Je slabo zastavljen, vsi ukrepi pa so proti ljudem in ne za ljudi," je menil.

Tudi Andreju Rajhu (SAB) se zdi prav, da država ukrepe za premagovanje epidemije financira z zadolževanjem. Če bi se strogo držali fiskalnega pravila, ki zahteva, da porabimo toliko, kot ustvarimo, potem bi že zmanjkalo denarja za plače, je ugotovil. V načrtovani proračunski porabi v SAB-u vidijo precej nejasnosti in nepreglednosti, zato so pripravili več dopolnil.

Marko Pogačnik (SDS) je zagotovil, da vlada deluje odgovorno, kar dokazuje tudi zvišanje bonitetnih ocen Slovenije. "To pomeni, da so javne finance stabilne, zato kritike opozicije niso upravičene," je dejal. Povečanje načrtovanih odhodkov gre za zajezitev epidemije, za pomoč gospodarstvu in tudi zdravstvu, je zagotovil.

Pokojnine za 2,5 odstotka gor

Pokojnine se bodo januarja 2021 uskladile za 2,5 odstotka. Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 135 do 445 evrov.

Povprečnina za občine je za obe leti določena v vrednosti 628,20 evra na prebivalca, kar je 4,24 evra več kot letos. Tako so konec septembra potrdili tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predstavniki občin.

Predlog zakona o izvrševanju proračuna določa financiranje ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, na enak način, kot se izvaja letos, torej prek splošne proračunske rezervacije. "Tako se zagotavlja popolna preglednost porabe sredstev," je članom odbora zagotovil finančni minister Andrej Šircelj.

Dodaten denar za zdravstvo

Zaradi epidemije je vlada v zakonsko besedilo vključila tudi določbo, po kateri se bo lahko Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz državnega proračuna zagotovil denar za kritje izdatkov v povezavi z bolniškimi nadomestili zaradi covida-19 ter stroškov javnih zavodov za obvladovanje te bolezni.

Za dve leti pa se podaljšuje rok, do katerega mora Slovenski državni holding dokončati prenos pomembnih in strateških kapitalskih naložb na državo, ki ga je začel konec leta 2017. Zdaj se izteče konec leta 2022.

Vloženih 67 dopolnil

Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna vložile 67 dopolnil, s katerimi bi na druge programe prerazporedile skupaj nekaj več kot 700 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so podprli štiri v skupni vrednosti šest milijonov evrov.

Tri milijone evrov bo tako lahko dobilo ministrstvo za kulturo za zagon projekta Muzej osamosvojitve Slovenije. Dopolnilo so vložile poslanske skupine koalicije, sredstva za nov muzej pa so že zagotovljena tudi v predlogu proračuna za leto 2022, ki ga je odbor obravnaval v petek.

Podprli so tudi tri dopolnila poslancev SNS-a. Z njimi se namenja po en milijon evrov za dozidavo zdravstvenega doma Slovenske Konjice, obnovo vrtca v občini Ormož ter izgradnjo športne infrastrukture, zlasti v obmejnih občinah.

Predlog proračuna kot običajno spremlja predlog zakona o njegovem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja državnega proračuna in zadolževanja ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Odbor ga obravnava v nadaljevanju seje. S tem bodo za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti za leti 2021 in 2022, ki jih bo DZ sprejemal prihodnji teden.