Na izide, ali je bil prvi obvezni pobot uspešen, bo treba počakati do ponedeljka ali torka. Foto: MMC RTV SLO
Na izide, ali je bil prvi obvezni pobot uspešen, bo treba počakati do ponedeljka ali torka. Foto: MMC RTV SLO

15 dni v času, ko so zavezanci in računovodski servisi izdelovali zaključne račune za do 31. marca, se je bilo nemogoče pripraviti na izvajanje tega prvega pobota.

Darko Končan, Združenje davčnih svetovalcev, za TV Slovenija

Navodila so bila jasna, vedeli smo dosti prej. Program te vodi čez čisto vse. Tako da mi nismo imel nobenih težav.

Asja Pevc, Mizarstvo Pevc, za TV Slovenija
Prijava pobota

Agencija za javnopravne evidence in storitve je rok za prijave obveznosti v prvi obvezni pobot sicer podaljšal do 16. ure, do polnoči pa bo zaradi prizadevanja poslovnih subjektov, da oddajo čim več prijav, mogoče dokončanje in elektronsko podpisovanje prijav. Ajpes bo prvi obvezni pobot zato izvedel v soboto, kolikšen delež obveznosti bo dejansko pobotan, pa bo znano v ponedeljek do 13. ure, je povedala direktorica Ajpesa Romana Logar.

Obveznosti do 10.30 prijavilo 15.600 poslovnih subjektov
Logarjeva je dejala, da je do približno 10.30 svoje obveznosti prijavilo 15.600 poslovnih subjektov v skupni vrednosti več kot milijardo evrov.

V skladu s pred kratkim uveljavljenim zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih morajo v prvem obveznem pobotu medsebojnih obveznosti podjetij, ki ga bo izvedel Ajpes, sodelovati vsi dolžniki, ki zamujajo s plačilom svojih obveznosti.

Ajpes bo pobote izvajal vsak drugi petek v mesecu
Zakon določa, da mora dolžnik po nastanku zamude prijaviti denarno obveznost v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude. Pobote bo za zdaj izvajal Ajpes, praviloma vsak drugi petek v mesecu. Pozneje namerava vlada izvajalca izbrati na javnem razpisu.

Vlada je prepričana, da bo obvezen večstranski pobot zmanjšal zadolženost vseh sodelujočihl, iz gospodarstva pa opozarjajo, da bo še poslabšal likvidnost podjetij.

GZS: Pripravljalci zakona nas niso poslušali
Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije Alenka Avberšek je prepričana, da pripravljavci zakona GZS-ja niso poslušali pri argumentaciji, kje in zakaj se bo zatikalo pri obveznem pobotu, da bo pobot zmanjšal in ne povečal likvidnost, da časa za pripravo na vključevanje v obvezni pobot ni dovolj in da se je gotovinski tok ustavil.

Dejala je, da na težave opozarjajo tudi številni računovodski servisi, ki opravljajo storitve za približno 75 odstotkov malih podjetij. "Ti so sploh v zraku, ker po tem, ko so oddali zaključne račune, enostavno ni bilo dovolj časa, da bi prilagodili informacijske sisteme in da bi od svojih strank poknjižili obveznosti. Nočejo prevzemati odgovornosti za to, da se njihove stranke ne bodo pravočasno vključevale v pobot," je povedala.

"Nočemo podpihovati stanja, kakršno je"
Pojasnila je, da so nezadovoljni tudi člani GZS-ja, ki grozijo z izstopi iz prostovoljnega članstva, ker zbornica ne dosega tega, kar so pričakovali - da bodo vsaj začasno ustavili obvezni pobot, ga preložili na poznejši rok ali vsaj dosegli, da zadeva ne bo sankcionirana. GZS še vedno upa, da bodo z Ajpesom in ministrstvom za finance kako drugače dosegli normalizacijo stanja. "Nikakor nočemo podpihovati stanja, kakršno je," je zagotovila.

Avberškova upa, da bodo doživeli primeren odziv, če ne bo šlo drugače, pa bodo prihodnji teden pripravili posvet ali pa gospodarstvenikom kako drugače omogočili, da dobijo odgovore na številna vprašanja. "Telefoni močno zvonijo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer obrtniki, ki so te zakone v bistvu sprožili, sami ugotavljajo, da je ta zakon katastrofa, da se podaljšujejo plačilni roki, da ni denarnega toka, da niso sposobni prijavljati v pobot," je povedala.

"Izvirni greh sta pomanjkanje denarja in poslov"
Meni, da bo treba na izide, ali je bil prvi obvezni pobot uspešen, počakati do ponedeljka ali torka. Opozorila pa je, da niti pobot niti administrativno določeni roki ne bodo nadomestili izvirnega greha nastalih razmer - pomanjkanja denarja in poslov.

Gospodarstvo zahteva, da se pravila izvajanja večstranskega pobota ponovno preverijo in uskladijo s strokovno javnostjo, in sicer tako, da se opredeli realne roke naslednjih obveznih pobotov, ustrezen zamik med nastankom zamude in prijavo v obvezni pobot ter najmanjši znesek obveznosti, ki je predmet pobota.

15 dni v času, ko so zavezanci in računovodski servisi izdelovali zaključne račune za do 31. marca, se je bilo nemogoče pripraviti na izvajanje tega prvega pobota.

Darko Končan, Združenje davčnih svetovalcev, za TV Slovenija

Navodila so bila jasna, vedeli smo dosti prej. Program te vodi čez čisto vse. Tako da mi nismo imel nobenih težav.

Asja Pevc, Mizarstvo Pevc, za TV Slovenija
Prijava pobota