Po letu in pol je bilo zunanje povpraševanje večje od domačega, končna poraba pa je bila nekoliko manjša kot v zadnjem četrtletju 2022. Izvoz se je povečal, uvoz pa zmanjšal, je objavil državni statistični urad. Od povprečja evrskega območja je bila četrtletna gospodarska rast v Sloveniji višja za pol odstotne točke.

Kot so izračunali statistiki, se je domača poraba v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 4,4 odstotka. K upadu je močno prispevalo zmanjšanje zalog.

Obe pomembnejši komponenti domače porabe, poraba gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva, sta na rast BDP-ja vplivali pozitivno. Poraba gospodinjstev se je povečala za 2,1 odstotka, torej za nekaj manj kot v četrtletju pred tem, ko je porasla za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se okrepile za 6,5 odstotka, medtem ko so se v predhodnem trimesečju za 5,9 odstotka.

Izvoz se je med januarjem in koncem marca povečal za 1,9 odstotka, uvoz pa zmanjšal za 3,8 odstotka. Saldo je bil pri storitvah pozitiven četrto četrtletje zapored, pri blagu pa prvič v zadnjih dveh letih. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP-ja je bil s 5,1 odstotne točke najvišji v zadnjih desetih letih. Na saldo so ugodno vplivali tudi izboljšani pogoji menjave. Pozitivni so bili prvič po zadnjem četrtletju 2020.

Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 1,1 odstotka, na njeno rast pa je najbolj vplivala gradbena dejavnost. Sledile so druge storitvene dejavnosti. Po drugi strani so imele največji negativni vpliv na rast dodane vrednosti združene dejavnosti trgovine, gostinstva in transporta.

Skupna zaposlenost je dosegla 1.080.200 ljudi. Na letni ravni se je povečala za 1,1 odstotka oz. za 12.100 ljudi. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.

Tudi po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU-ju, je bila gospodarska rast v Sloveniji v prvem četrtletju na letni ravni 0,7-odstotna, na ravni trimesečja pa je dosegla 0,6 odstotka.

BS: Ugodna rast izboljšuje obete

Gospodarsko rast še naprej pomembno podpira potrošnja gospodinjstev, kar se odraža predvsem v večjem obsegu storitev brez trgovine in visoki gradbeni aktivnosti, so te podatke komentirali v Banki Slovenije. Ob tem zaposlenost ostaja na zgodovinsko visokih ravneh. Omenjeno robustno domače povpraševanje ohranja povišano inflacijo, so še navedli.

Poleg domačega trošenja je k rasti BDP-ja v prvem četrtletju močno prispeval tudi zunanjetrgovinski presežek. Izvoz je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani realno višji za 1,9 odstotka, uvoz pa nižji za 3,8 odstotka. Pri tem izvozna aktivnost v veliki meri temelji na preteklih naročilih, s čimer je mogoče po navedbah centralne banke pojasniti medletni upad zalog in uvoza.

V Banki Slovenije bodo objavljene podatke upoštevali pri pripravi novih napovedi, ki jih bodo objavili predvidoma sredi junija. Nazadnje so Sloveniji decembra lani napovedali, da se bo letos obseg BDP-ja okrepil za 0,8 odstotka, prihodnje leto pa za 2,4 odstotka.

Umar: Rast je v skladu s pričakovanji

Gospodarska rast Slovenije je v okviru pričakovanj, so se na objavo statističnega urada odzvali v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Kot so pojasnili, so bila gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko šibkejša, v domačem delu pa krepkejša od pričakovanj.
"Rast gospodarske aktivnosti je izhajala iz domače potrošnje, zlasti trošenja gospodinjstev, gradbenih naložb in rasti večine storitvenih dejavnosti, kjer se v nekaterih panogah nadaljuje pocovidno okrevanje, aktivnost v izvoznem delu gospodarstva pa je ostala šibka," so zapisali v Umarju.

Gospodinjstva, katerih potrošnja se je povečala za 2,1 odstotka, so glede na enako lansko obdobje po njihovih navedbah več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka, tako v gostinstvu kot v kulturnih, športnih in razvedrilnih storitvah, igrah na srečo ter v segmentu organizacije potovanj, so nanizali.

Investicijsko dejavnost – bruto naložbe v osnovna sredstva so se v prvem četrtletju okrepile za 6,5 odstotka – so ocenili za razmeroma visoko. Nadalje se je krepila aktivnost v gradbeništvu, posledica je bila rast prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah v prvih dveh letošnjih mesecih, so navedli.

Na podlagi zunanjetrgovinskih podatkov so ocenili, da so bile naložbe v opremo in stroje medletno nižje. Bruto naložbe so se medletno zmanjšale za 19,9 odstotka, "in sicer zaradi presenetljivo visokega negativnega prispevka zalog". Ta je znašal 6,5 odstotne točke.

Izvozna aktivnost je bila šibka

Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih sta medletno stagnirala. Upadla je aktivnost v vseh energetsko bolj intenzivnih panogah predelovalne industrije, proizvodnja motornih vozil pa je po lanskem krčenju ostala podobna kot pred letom, so opozorili v Umarju.

Višja kot pred letom je bila medtem proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki so jih negotove gospodarske razmere in šibko tuje povpraševanje prizadeli manj.

Skupna rast izvoza blaga in storitev je sicer znašala 1,9 odstotka, skupni uvoz pa se je znižal za 3,8 odstotka, kar je imelo pozitiven učinek na rast BDP-ja, saj je prispevek salda menjave s tujino znašal 5,1 odstotne točke.

Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, tokrat za 1,9 odstotka, "na kar je vplivalo zniževanje izdatkov za blago in storitve ter socialne transferje v naravi, povezano z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covida-19".

Podatki o gospodarski klimi v Sloveniji, ki se letos poslabšuje, pa kažejo na še vedno negotove razmere, vendar ostajajo nad ravnmi v lanskih jesenskih mesecih, ko je bila negotovost glede oskrbe z energenti največja.

Negotovosti za naprej ostajajo povezane z ohranjanjem osnovne inflacije na visoki ravni, kar lahko vpliva na kupno moč gospodinjstev in vodi k močnejšemu zaostrovanju monetarne politike. V zadnjih mesecih so se ob propadu nekaterih tujih bank povečala tudi tveganja, povezana z zaostritvijo pogojev na finančnih trgih. Negotovost ostaja povečana tudi v povezavi s trajanjem in gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini, so sklenili v Umarju.