Konec leta je bilo v Sloveniji skoraj 836.000 delovno aktivnih ljudi, med katere kmetje niso prišteti. Delovno aktivnih, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, je vsako leto manj, saj jih je že več kot polovica medobčinskih delovnih migrantov. Konec leta 2017 je bilo ljudi, ki so imeli delo v svoji občini, slabih 400.000 oziroma 47,7 odstotka, kar je pol odstotka manj kot leto prej.

V Trzinu trikrat več delovnih mest, kot je delovno aktivnih prebivalcev
Med 212 slovenskimi občinami izstopa občina Trzin, ki je imela lani trikrat več delovno aktivnih ljudi kot delovno aktivnih ljudi s prebivališčem v tej občini. V Trzin se je tako vsak dan pripeljalo več kot 5.000 ljudi. A z delovnimi migracijami je najbolj obremenjena občina Ljubljana, kamor dnevno prihaja na delo več kot 122.000 ljudi iz drugih občin.

Izrazito delovne občine so po podatkih statističnega urada tiste, v katerih je število vseh delovno aktivnih vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu lanskega leta je bilo takšnih občin 18, in sicer poleg Trzina še Ljubljana, Nazarje, Kidričevo, Murska Sobota, Odranci, Zreče, Novo mesto, Gornja Radgona, Maribor, Celje, Ptuj, Lenart, Idrija, Velenje, Nova Gorica in Slovenj Gradec.

Med posameznimi statističnimi regijami je delovnih migracij manj kot med občinami, saj zavzemajo regije večje teritorialno območje. Medregijskih delovnih migrantov je bilo tako lani več kot 160.000 oz. dobrih 19 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva.

Še manj pogoste so delovne migracije med kohezijskima regijama. Lani je bilo takšnih delovnih migrantov nekaj več kot 82.400 oz. 9,9 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. V zahodni Sloveniji je bilo za 12,1 odstotka več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih ljudi s prebivališčem v tej kohezijski regiji.

Tujci dnevni migranti so državljani sosednjih držav, ki delajo v Sloveniji, a tu ne prebivajo. Delovno aktivnih je bilo nekaj več kot 3.100 tujcev dnevnih migrantov, od tega 80,8 odstotka moških. Največ jih je prihajalo iz Hrvaške.