Vse od letošnjega marca je dolar izgubljal, delnice pa silovito pridobivale. Vlagatelji so stavili na preizkušeno strategijo "carry trade": v državi, kjer so obrestni ničelne, so si sposojali dolarje in denar vlagali v višje donosne valute, surovine in delnice. Toda ameriški zelenec vse od prejšnjega petka, ko je bil objavljen podatek o padcu ameriške brezposelnosti, pridobiva. V petek je bilo to znova lepo vidno, potem ko je vlagatelje pozitivno presenetil promet ameriških trgovcev v prejšnjem mesecu.

Dow Jones zadnji teden pridobil skoraj odstotek
Novembra je namreč prodaja na drobno v ZDA porasla za 1,3 odstotka, kar je precej nad napovedjo analitikov (0,7 %). Newyorški delniški indeks Dow Jones je po objavi podatkov občutno porasel, toda nato je močnejši dolar (za evro je bilo treba odšteti le še 1,46 dolarja) omejil pribitek in Dow je dan končal pri 10.471 točkah oziroma 0,6 odstotka nad gladino. To je bil tretji zaporedni pozitivni dan, po katerem je tedenski pribitek dosegel 0,8 odstotka. Hkrati je Dow dosegel nov 14-mesečni vrh.

Nafta pod 70 dolarji
Najbolj so se podražile delnice multinacionalnih podjetij Coca-Cola, McDonald's in Walt Disney, izstopale pa so tudi delnice rudarskih podjetij, potem ko so pri JPMorganu zvišali ciljno vrednost petih podjetij v tem sektorju. Cena lahke nafte se je v petek osmič zapored znižala in zdrsnila pod 70 dolarjev, kar je precej presenetljivo, saj so zjutraj iz Kitajske prišli odlični konjunkturni podatki. Kitajska industrijska proizvodnja je novembra porasla za skoraj 20 odstotkov v primerjavi z istim lanskim mesecem. Vozniki seveda pozdravljate padanje nafte - v torek bi se moral bencin poceniti.

Kaj bo sklenil Fed?
Omenimo še, da je indeks ameriškega potrošniškega razpoloženja univerze Michigan decembra porasel bolj od pričakovanj. V prihodnjem tednu bodo oči uprte v zasedanje Zveznih rezerv. Wall Street upa, da so gospodarske razmere ravno pravšnje, torej niti predobre niti preslabe. Če bi bile predobre, bi Fed zagrozil z višanjem obrestne mere, česar si delniški trgi seveda ne želijo. Za zdaj prevladuje mnenje, da bo ključna obrestna mera Fed funds vsaj v prvi polovici leta 2010 ostala v razponu med 0 in 0,25 odstotka, saj je je gospodarsko okrevanje v ZDA prepočasno za manj ohlapno denarno politiko centralne banke.

V Ljubljani še naprej malodušje
Evropske borze so kljub pozitivnemu četrtku in petku v zadnjem tednu naredile korak nazaj, saj je vseevropski indeks FTSEurofirst 300 na tedenski ravni padel za 1,5 odstotka. Še slabše je bilo spet v Ljubljani, saj je slovenski borzni indeks (2.067 točk) izgubil 2,57 odstotka in mu grozi, da bo leto končal pod 4.000 točkami. S Krkinimi delnicami je bilo sklenjenih za 3,86 milijona evrov poslov, njihov enotni tečaj je ves teden drsel navzdol in se skupno znižal za skoraj pet odstotkov.