31. oktober je svetovni dan varčevanja. Slovenci smo tradicionalno varčni, težava je, da imamo preveč denarja v bančnih depozitih. To je sicer znak, da zaupamo bankam (kar je prvi pogoj za trden finančni sistem), a vendarle – s tem pozabljamo na alternative, ki so precej donosnejše. "Oklepamo se tistega, kar nam je znano. Denar na bančnem računu nam pomeni finančno varnost. Pri srcu so nam tudi nepremičnine. Verjetno je to zakoreninjeno v nas, saj se je skoraj vsaka generacija opekla z investiranjem v druge finančne produkte in ta spomin na izgube je boleč. Žal pa s tem zamujamo priložnosti, ko svetovni in tudi domači delniški trgi ustvarjajo lepe donose. Če vidimo le strašljive trenutke, se ne odločamo racionalno in veliko denarja puščamo na mizi," je v pogovoru za MMC povedal Primož Cencelj.
V zadnjem desetletju visoka rast delniških trgov
Če gledamo donosnost na delniških trgih v zadnjih 10 letih, so ti res lepi. Newyorški indeks elitnih ameriških podjetij S & P 500 je bil takrat tik pod 2000 točkami, danes je nad 5800 točkami. To pomeni povprečno več kot 11-odstotno letno rast. Ljubljanski SBITOP (v njem so delnice Krke, NLB-ja, Petrola ...) je imel v zadnjem desetletju skoraj osemodstotno letno rast, a če upoštevamo še dividende, je popolnoma konkurenčen Wall Streetu. Seveda rast nikoli ni premočrtna, leta 2022 smo na primer videli kar precejšnje padce (v New Yorku in Ljubljani približno 20-odstotne), toda kdor na delnice stavi dolgoročno (vsaj deset let, raje 20) in ima portfelj razpršen tako geografsko kot sektorsko, bo z zelo veliko verjetnostjo dosegal večje donose kot v preostalih naložbenih razredih.
Kako torej Slovencem razložiti, da je smiselno sprejemati določeno tveganja (delnice so same po sebi bolj tvegane od bančnih vlog), saj to dolgoročno prinaša boljše rezultate? Morda tako, da na trg vstopajo počasi in za začetek z majhnimi zneski!
Smiselno je postopno varčevanje. Da torej ne vložimo vsega denarja v nekem trenutku na borzo. Vstopimo namreč lahko v zelo neprimernem trenutku, ko so borze na rekordih. Najbolje je mesečno odtegniti določen znesek od plače.
Tudi denarni sklad ni tako slaba izbira
"Zelo smiselno je postopno varčevanje. Da torej ne vložimo vsega denarja v nekem trenutku na borzo. Vstopimo namreč lahko v zelo neprimernem trenutku, ko so borze na rekordih. Najbolje je mesečno odtegniti določen znesek od plače. Koncept je dobro znan vsem, ki so s posojilom kupili stanovanje ali hišo in morajo vsak mesec plačati obrok. Poskusite tudi obratno in na ta način, torej z mesečnimi obroki, varčujte za prihodnost, seveda ne nujno, da v celoti v delnicah, lahko gre denar delno tudi v obveznice ali denarne sklade, ki prinašajo več od depozitov."
Kaj pa zlato, ki je v zadnjem letu poraslo za več kot 30 odstotkov? "Vsekakor sodi v dobro razpršen portfelj, a naj ne predstavlja več kot deset odstotkov celotnega portfelja. Sicer pa – sprejemati investicijske odločitve na podlagi preteklih najvišjih donosov je pot v pogubo."
Točno sto let od uvedbe svetovnega dneva varčevanja
Preverite svoje stanje!
A vendarle je pri delniških naložbah (predvsem v ZDA) zgodovina dovolj dolga, da lahko zapišemo: delnice so dolgoročno najboljša oblika varčevanja. Primož Cencelj je upravljavec premoženja pri Modri zavarovalnici. Upravlja dinamični, preudarni in zajamčeni sklad. "Moje poslanstvo je, da upravljam drugi pokojninski steber, v katerem varčuje dobrih 300 tisoč Slovencev, poleg javnih uslužbencev še nekateri iz večjih podjetij. To je za številne njihov edini stik s kapitalskimi trgi. Vsak lahko v naši aplikaciji m.Modra preveri, koliko ima privarčevanega, vsak si lahko tudi izračuna, ali bo imel dovolj privarčevanih sredstev iz drugega stebra. Če želi, se lahko tudi prestavi v bolj tvegan podsklad, kar priporočam mlajšim varčevalcem. Naj tudi opozorim, da velja maksimalno izkoristiti davčno olajšavo v vrednosti 5,8 odstotka bruto plače, to pomeni okrog 150 evrov mesečnega vložka. Ni zanemarljivo niti to, da bo na začetku prejemanja pokojninske rente obdavčena le polovica izplačanega zneska."
Iz malega raste veliko
Cencelj poudarja, da so skladi življenjskega cikla relativno mlad produkt, ki se premalo promovira. Predvsem mora biti v ospredju spoznanje, da se tudi z majhnimi zneski lahko nabere lepa zaloga denarja, če smo vztrajni in res vsak meseč vplačujemo v sklad. Do vsote 100 tisoč evrov ob upokojitvi lahko pridemo z mesečnim vložkom 100 evrov v 30 letih, če je letna donosnost šestodstotna. Če je donosnost povprečno 10-odstotna, je privarčevani znesek celo višji od 220 tisoč evrov, kar ponuja lepo "varnostno blazino" ob upokojitvi. Ali v prihodnje pričakovati nadpovprečne ali podpovprečne donose, je seveda nehvaležno vprašanje. Predvsem v ZDA so trenutna vrednotenja visoka in nekateri že opozarjajo, da prihodnje desetletje ne bo tako pozitivno. Goldman Sachs na primer meni, da bo povprečna letna donosnost le še triodstotna.
V čem je čar zlata?
"Trenutno so delnice v ZDA zgodovinsko res visoko ovrednotene in ni smiselno vsega zneska naenkrat vložiti v borzo, v kontekstu mesečnega varčevanja pa se zgodba ne spreminja. Ko bo večja korekcija, lahko to izkoristimo za agresivnejše nakupe. Tako je bilo na primer ob izbruhu epidemije marca 2020. A takšni padci niso tako redki, morda bo že v naslednjem letu sledila kakšna podobna priložnost. Geopolitika je dandanes zelo nepredvidljiva, poleg tega po mojem mnenju še nismo premagali inflacije, čeprav to centralne banke že razglašajo. Tudi zato spremljamo visoko rast zlata. Marsikdo celo stavi nanj kot morebitno plačilno sredstvo. Z njim imaš sicer le stroške, plačevati moraš hrambo v sefih, a v zgodovini se je zlato izkazalo kot dober hranilec vrednosti," še dodaja Primož Cencelj, ki je večkrat dobil priznanje za naj slovenskega upravljavca premoženja.
Inflacija je (začasno) izpuhtela, a denar naj ne bo le na banki
Banke so zelo neradodarne in ne pričakujte, da bo kmalu kaj drugače. Ponujajo praktično ničelne obresti na vloge na vpogled in precej nizke obresti na vezane vloge, medtem pa brez sramu zaračunajo 12,2-odstotno obrestno mero za dovoljeno prekoračitev sredstev na transakcijskem računu. Denar, vezan za eno leto, vam bo pri NLB-ju in OTP banki prinesel le enoodstotno obrestno mero. No, pri trenutni inflaciji (oktobra je bila v Sloveniji na letni ravni 0,0-odstotna) s tem vsaj pokrijete inflacijo. Je pa obrestna mera lahko precej višja (tudi do triodstotna in več), če pri bankah sklenete še varčevalni račun in vlagate v njihove vzajemne sklade.
OBVEZNICE IN DENARNI SKLADI
Leto 2022 je marsikaj postavilo na glavo, saj so obveznice močno padle in niso ravno upravičile slovesa varnih naložb. Nekaj srednjevelikih bank v ZDA je posledično lani celo propadlo, saj nihče ni pričakoval, da lahko centralne banke tako privijejo obrestne mere, kar je tudi povzročilo padec cen obveznic in močno rast njihovih zahtevanih donosnosti. Danes so razmere drugačne, obdobje ničelnih obrestnih mer je že zgodovina. Pri desetletni slovenski obveznici lahko pričakujete približno triodstotno letno donosnost, toliko pa prinašajo tudi zakladne menice, ki se od obveznic razlikujejo po tem, da gre za kratkoročnejši vrednostni papir. Na začetku leta je veliko zanimanja požela t. i. ljudska obveznica, obrestna mera je bila precej privlačna (3,4-odstotna), skoraj 7000 varčevalcev je prvič odprlo trgovalne račune in se seznanilo z vrednostnimi papirji, ki so primerni za konservativnejše vlagatelje. Tem lahko priporočamo tudi denarne sklade, kjer lahko prav tako pričakujejo približno triodstoten letni donos. Praktično brez tveganja.
DELNICE, VZAJEMNI SKLADI, ETF-SKLADI
Brez njih v portfelju varčevalca ne gre, razen če je do pokojnine le še nekaj mesecev. Gre preprosto za igro številk in za zelo veliko verjetnost, da bodo delnice na dolgi rok premagale obveznice, bančne depozite in zlato. V ZDA so delnice v celotni zgodovini Wall Streeta v povprečju prinesle kar 11-odstoten nominalen donos oziroma dobri dve odstotni točki manj, če govorimo o realnem donosu (z upoštevanjem inflacije). Dolgoročno so delnice manj tvegane, kot številni mislijo, je v zadnji številki zapisal The Economist in dodal, da strah pred novim borznim zlomom ni racionalen.
Seveda se bo po seriji rekordov, ki jih spremljamo v zadnjem času, prej ali slej zgodila tudi kakšna večja razprodaja, kar pa bi moralo biti za dolgoročne vlagatelje dobrodošlo, saj bodo lahko poceni dokupili delnice. Pazite, da ne stavite le na eno delnico, nujno je razpršiti premoženje tako geografsko (borza v Tokiu je na primer šele letos presegla vrednosti iz leta 1989) kot sektorsko. Priljubljena oblika varčevanja so zato vzajemni skladi (delniški, obvezniški, uravnoteženi) in še bolj ETF-skladi, ki zaračunavajo zelo nizke provizije, prinašajo pa veliko razpršitev naložbe. Za ilustracijo: kdor je pred točno letom dni v ETF-sklad na svetovni indeks MSCI vložil 1000 evrov, ima danes na računu 29 odstotkov več, torej 1290 evrov.
ZLATO OZ. PLEMENITE KOVINE
V zadnjem letu so plemenite kovine zasijale. Če se zlato v letu 2022 in tudi lani, ko je inflacija celo presegla deset odstotkov, ni bistveno premaknilo, je letos pridobilo že skoraj 35 odstotkov, tako da vse kaže na največjo letno rast po letu 1979. Vzrokov je več, geopolitične napetosti so visoke, številne centralne banke kopičijo zlate rezerve (v želji, da zmanjšajo odvisnost od dolarja), tudi posamezni vlagatelji vedno bolj stavijo nanj. Ameriški trgovec Costco je na primer v svojih trgovinah ponudil nakup 30-gramske zlate ploščice, zanimanje pa je bilo tolikšno, da so na trenutke zaloge pošle. Zlato ima večtisočletno tradicijo, je vreden zaupanja, v času negotovosti je bil vedno varen pristan, po svetu pa je trenutno te negotovosti toliko, kot že dolgo ne.
PREOSTALE NALOŽBE
Predvsem premožnejši Slovenci radi denar vlagajo v nepremičnine. Ta igra se je v zadnjem desetletju izplačala, cene so šle vidno navzgor, trenutno tudi ne kaže, da bi se lahko nepremičnine pocenile. Zelo priljubljene so kriptovalute, ravno v tem tednu je bitcoin postavil rekord v evrih (dobrih 67 tisoč). Njegova končna ponudba je omejena na 21 milijonov kovancev, kar je pomembna razlika v primerjavi s fiat valutami, ki so ob nenehnem tiskanju denarja centralnih bank obsojene na izgubljanje vrednosti.
Pomembno je, da v kripto vlagate manjše zneske in da ne nasedate prevaram. "Večina projektov v kriptovalutah nastane le zato, da se te kriptovalute prodajo, potem pa projekt čez noč izgine," nam je povedal strokovnjak za tehnologijo Martin Korošec, ki opozarja tudi na vse večje število prevar. "Na trgovalnih platformah ljudje najprej vložijo majhne vsote, ta znesek pa navidezno zraste. Prevaranti jih prepričajo, da vložijo še več, potem pa nenadoma vse izgubijo, platforma pa ni več dostopna. Vse je bila laž. Toda prevaranti so še naprej predrzni, opeharjenega vlagatelja pokličejo in se predstavijo kot neka druga organizacija, ki pomaga prevaranim vlagateljem rešiti vložena sredstva, seveda za plačilo. Ampak – to je nova prevara in nesrečneži izgubijo še dodaten denar."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje