Kot ugotavlja guverner banke Slovenije Boštjan Vasle, je največja težava to, da praktično nimajo posla, saj je rast posojil prebivalstvu zanemarljiva, rast posojil podjetjem pa celo negativna. Posojila podjetjem so se lani skrčila za 1,4 odstotka, od začetka prejšnje krize pa do konca preteklega leta pa se je obseg kreditiranja gospodarstva več kot prepolovil, in sicer z 20 na skromnih 9 milijard evrov, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb.

Banke dobesedno nimajo posla, letos pa se bo po pričakovanjih povečal tudi obseg slabih posojil, torej tistih, ki jih komitenti zaradi krize ne bodo sposobni odplačevati, napoveduje guverner Boštjan Vasle. "Prvi zametki, da bo del posojil postal nedonosnih, se že kažejo in po izteku moratorijev posojil lahko pričakujemo, da se bo ta delež začel povečevati," je opozoril.

Kakšno bo poslovanje bank konec leta, Vasle ne želi špekulirati. Kot pravi, je največje upanje tudi za banke, da se epidemija omeji in se vsi deli gospodarstva vnovič zaženejo. "Ko bodo ponovno zaživele storitve, bo postalo jasno, koliko potenciala je ostalo ohranjenega kljub globoki krizi," je nadaljeval.

Ne glede na to, pa je že zdaj jasno, da so banke v Sloveniji pred veliko preizkušnjo, ugotavlja Vasle. "Veliko bank na relativno majhnem prostoru in njihova nezmožnost plasirati sredstva, ki jih imajo na razpolago," je ocenil položaj.

Guverner kot rešitev iz te zaostrenega položaja predlaga nov poslovni koncept bank, nove instrumente, nove oblike varčevanja, če to ne bo dovolj, pa bančno konsolidacijo. "Z združevanjem bank, s prevzemi bank – to vidimo kot eno izmed možnosti v naslednjih letih," je poudaril.

Neuradno naj bi se Nova KBM, nedavno združena z Abanko, že zanimala tudi za pripojitev SKB banke.