ECB pričakuje, da se bo gospodarska rast v evrskem območju, ki je bila v prvem polletju ugodna, v naslednjih četrtletjih znatno upočasnila, in sicer naj bi po letošnjih 3,1 odstotka prihodnje leto znašala 0,9 odstotka. Inflacija bo po pričakovanjih ECB-ja letos v povprečju znašala 8,1 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se postopno znižala.

"V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB-ja odločili za odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Ključne obrestne mere ECB-ja smo dvignili za 75 bazičnih točk, kar je po dolgem obdobju nespremenjenih obrestnih mer letošnji drugi zaporedni dvig. Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka," je v izjavi po monetarni seji Sveta ECB-ja zapisal guverner Banke Slovenije in član Sveta ECB-ja Boštjan Vasle.

Inflacija naj bi zaradi močnih stroškovnih pritiskov še nekaj časa vztrajala na visokih ravneh, nato pa naj bi se ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojih v dobavnih verigah in normalizaciji stroškovnih pritiskov zniževala in v povprečju leta 2023 znašala 5,5 odstotka, leta 2024 pa 2,3 odstotka.

Poleg osrednje napovedi so se člani Sveta ECB-ja seznanili tudi z neugodnim scenarijem, ki predpostavlja popolno in trajno prekinitev dobav energentov iz Rusije in delno ustavitev proizvodnje v evrskem območju. Ob upoštevanju takega neugodnega scenarija bi se realni BDP prihodnje leto skrčil za 0,9 odstotka, inflacija pa bi bila 6,9-odstotna.

Stroški zadolževanja so od julijske seje Sveta ECB-ja dodatno porasli tako v javnem kot zasebnem sektorju. "Njihovo zvišanje odraža pričakovanja tržnih udeležencev, da bomo v Evrosistemu nadaljevali dvigovanje obrestnih mer, zato da umirimo inflacijo," pravi Vasle.

Podobno kot v drugih državah evrskega območja je porasla tudi donosnost 10-letne obveznice Republike Slovenije, in sicer na okoli 2,6 odstotka. Pribitek nad 10-letno nemško obveznico, katere donosnost znaša okoli 1,6 odstotka, pa je ostal na podobnih ravneh kot konec julija. Porasli so tudi stroški zadolževanja za zasebni sektor evrskega območja, tako na obvezniškem kot delniškem segmentu. Obseg neto izdaj delnic in obveznic zasebnega sektorja sicer še vedno ostaja robusten, podobno je z bančnim kreditiranjem nefinančnih družb, pojasnjuje guverner.

V ECB-ju pričakujejo, da bodo dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali prek srednjega roka. Cilj je namreč, da se inflacija sredjeročno stabilizira pri dveh odstotkih.