Alfred Kammer je bil po poročanju Radia Slovenija precej nedvoumen, v katero smer naj Evropska centralna banka odslej vodi svojo monetarno politiko: "Pričakujemo, da bo Evropska centralna banka od naslednje, to je junijske seje naprej, začela zniževati obrestne mere, in sicer za 0,25 odstotne točke." Mednarodni denarni sklad pa Evropski centralni banki (ECB) predlaga zniževanje obrestnih mer do septembra 2025.

Njegove navedbe je potrdil tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. "Pridružujem se ideji, da bo v kratkem nastopil čas, ko bomo lahko začeli zmanjševati restriktivno naravnanost naše denarne politike, torej začeli proces zniževanja obrestnih mer," je za Radio Slovenija napovedal Vasle.

Krepitev finančnega sektorja

Osrednja tema konference je sicer bila okrepitev finančnega sektorja v regiji. Sodelujoči so menili, da je v Evropi nujno treba narediti nadaljnje korake na poti do bančne unije in do unije kapitalskih trgov.

"Po krizah in pretresih se danes lahko osredotočimo na to, kaj je treba postoriti na srednji rok, zato je ta dogodek bolj strukturne narave," je v uvodu današnje konference v Portorožu, ki jo Banka Slovenije organizira skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), dejal guverner slovenske centralne banke Vasle. Že dolgo v EU-ju nastaja bančna unija, a smo še vedno na točki, ko se o njej še vedno pogovarjamo, je opozoril. Treba je najti rešitve za nadaljnji razvoj finančnih trgov v regiji in temu je namenjena današnja debata, je dodal.

Izzivi v finančnem sistemu so po njegovem mnenju ti, da je bank razmeroma veliko, obseg poslovanja pa v primerjavi z razvitejšim delom Evrope ostaja manjši. "Še bolj zaostajamo na področju finančnih trgov, kar ima tudi posledice na strani gospodarskega razvoja, saj je manj priložnosti za naložbe," je dejal. Banke v Sloveniji in regiji so visoko kapitalizirane in likvidne, hkrati pa je povpraševanje po posojilih razmeroma majhno. "Vprašanje je, ali nudijo dovolj podpore prebivalstvu in gospodarstvu," je orisal.

Bančni sektor, ki je v zadnjih 30 letih v regiji močno napredoval, je po mnenju Vasleta in Kammerja zdaj robusten in dobičkonosen. S tem se je strinjal višji svetovalec in član svetovalnega odbora v družbi Oliver Wyman Jernej Omahen, ki je ocenil, da ima še veliko potenciala. Bančni modeli se niso kaj dosti spremenili, je dejal guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić. A so banke vanje vseskozi integrirale inovacije, zato se modeli po njegovem mnenju tudi v prihodnje ne bodo veliko spreminjali, se bodo pa izboljševali.

Večji razkorak med regijo in razvitim svetom je po njihovem mnenju na področju financiranja na kapitalskih trgih. "Oblikovanje unije kapitalskih trgov je zato nuja," je dejal direktor za finančne in podjetniške zadeve v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Carmine Di Noia. "Mala, odprta gospodarstva ne morejo delovati sama, zato se povezujejo. A moramo biti realisti, tudi o oblikovanju unije kapitalskih trgov se zadnja leta veliko pogovarjamo, a se še vedno samo pogovarjamo," je opomnil Vasle.

"To je zato poziv k ukrepanju," je dodal Kammer in opisal, da je treba v regiji razširiti domet bančnega sektorja in finančnih možnosti ter povečati pomen kapitalskih trgov. Prihranki so naloženi preveč konservativno, vloga institucionalnih vlagateljev je preveč omejena, kapitalski trgi pa so premajhni in preveč razdrobljeni. Zato je po njegovem med drugim treba spodbuditi konkurenčnost, izboljšati okvir zavarovanj in postopke v primeru insolventnosti, okrepiti zaupanje v finančni sektor, razviti domačo bazo vlagateljev in optimizirati davčno obravnavo.

Vasle je dejal, da je treba razmišljati tudi o alternativnih ukrepih in med njimi naštel denimo povezovanje v regiji ali izdajanje obveznic za občane, kot se je to pred kratkim zgodilo v Sloveniji. Inovacije potrebujejo financiranje, ki pa ga na slabše razvitih finančnih trgih ne dobijo dovolj, so opozorili govorci. V regiji so podjetja okrepila naložbe, veliko je bilo tujih neposrednih naložb, a vložek je bil premajhen, da bi lahko nadomestili razkorak z razvitejšim delom sveta, je dejal Kammer.

Regija po njegovem mnenju potrebuje nov razvojni model in finančne trge, ki bodo to podprli. Za konkurenčnost je treba podpirati razvoj novih tehnologij, saj se le s tem lahko povečuje produktivnost in dodano vrednost. Finančni sistem mora podpirati inovacije in njihovo integracijo v posamezne panoge, raziskave in razvoj, zagonska podjetja in potrebe podjetij v posameznih fazah njihovega življenjskega ciklusa, je še dejal Kammer. Pri tem je pomembno, da zna pritegniti tudi prihranke in njihovim imetnikom ponuditi razmeroma varne in donosne naložbe. V regiji ima po njegovem mnenju priložnost za rast tudi tvegani kapital, ki financira bolj tvegane, a potencialno donosnejše naložbe.

Po Kammerjevem mnenju meje ne smejo biti ovira. Tudi Di Noia je poudaril razvoj kapitalskih trgov, ki se povezujejo regionalno, se integrirajo v okviru EU-ja, a delujejo tudi mednarodno. Razvoj in finančnotehnološka industrija, ki z uporabo tehnologije in inovacij skuša izboljšati obstoječe finančne storitve, po mnenju sogovornikov na okrogli mizi ni ogrozila bančnega sektorja, čeprav so se nekateri bali, da bo tako. "Čeprav se banke pritožujejo nad tem, da so preveč regulirane, je to za nekaj dobro," je dejal Omahen in spomnil na to, da je medtem finančnotehnološka industrija odločilno vplivala denimo na trgovino.

Jose Manuel Campa, predsednik Evropskega bančnega organa (EBA), ki bedi nad pravilnim delovanjem bančnega sektorja, je dejal, da bo tako sektor kot nadzor moral spremljati razvoj novih tehnologij in ga vgrajevati v svoje delovanje. "Sprememb ne moreš ignorirati, moraš jih sprejeti in pri tem razmisliti o vseh prednostnih in tveganjih. Predvsem moraš paziti, da te ne ogrozijo finančne stabilnosti in da sistem nadalje zagotavlja dobre storitve za svoje stranke," je poudaril.

Bančni sektor je v Evropi v zelo dobri kondiciji, so se strinjali sogovorniki. Tako naj bi po njihovih predvidevanjih ostalo tudi v prihodnje, ko je pričakovati spremembe na področju monetarne politike. Kot je povedal Campa, so stresni testi pokazali, da bo sektor ostal robusten in da bo še naprej sposoben financirati gospodarstvo. Tudi to je v razmeroma dobri kondiciji in precej razdolženo, so menili govorci, kar je potrdil tudi Campa, ki je povedal, da se v povprečju kakovost posojilnega portfelja v bankah ne poslabšuje.