Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v uvodu dogodka v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več guvernerjev nacionalnih centralnih bank evrskega območja, spomnil, da so denar in plačilni sistemi digitalni že desetletja v obliki rešitev komercialnih akterjev. Čeprav večina ljudi še vedno plačuje z gotovino, se tudi to spreminja in narašča delež plačil s karticami, v zadnjem obdobju pa tudi s takojšnjimi plačili.

Digitalni evro kot dopolnilo gotovini bo tako skupno evropsko valuto spravil v formo za digitalno dobo, je prepričan Vasle. Obenem bo po njegovi oceni povečal konkurenco na trgu plačil, znižal stroške ter okrepil monetarno suverenost evrskega območja in ohranil učinkovitost denarne politike. Gre za nujo, ne le za priložnost, je prepričan Vasle, ki pri tem opozarja, da številne centralne banke po svetu, omenjala se je številka 130, razmišljajo o lastnih digitalnih valutah, zato mora biti tudi evrsko območje na to pripravljeno.

Pripravljalna faza na morebitno uvedbo bo trajala vsaj do leta 2025

Dogodek Banke Slovenije se je sicer odvil nekaj tednov po tem, ko je Evropska centralna banka (ECB) z letošnjim oktobrom iz raziskovalne faze o uvedbi digitalnega evra prešla v pripravljalno. Trenutno stanje na projektu in bistvena vprašanja v zvezi z njim je predstavil Simon Anko iz Banke Slovenije. Po koncu raziskovalne faze, ki se je začela oktobra 2021, imajo evrski centralni bankirji po njegovih besedah jasnejšo predstavo, kako naj bi bil digitalni evro videti. Glavni zaključek te faze pa je, da je uvedba digitalnega evra na način, da bo zadostil pričakovanja in potrebe vseh deležnikov, mogoča.

Pripravljalna faza, v kateri naj bi postavili temelje za uvedbo digitalne valute, bo trajala do oktobra 2025 ali morda še dlje, to pa še vedno ne pomeni, da bo digitalni evro res uveden. Njegova uvedba je ob tem odvisna od sprejema zakonodajnih podlag. Proces je letos sprožila Evropska komisija.

Med pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za njegovo dejansko uvedbo, je Anko omenil, da mora biti ta terjatev do centralnih bank in torej brez tveganj ter da mora imeti status zakonitega plačilnega sredstva, tako da ga bodo lahko uporabljali vsi brez omejitev. Ker pa ljudi ni mogoče prisiliti, da ga uporabljajo, mora biti uporabniška izkušnja odlična, primeren pa mora biti za vse vrste plačil, je dejal. Kot prva opcija za njegovo uporabo se ponuja aplikacija na pametnih telefonih, na voljo pa naj bi bila tudi fizična kartica. Še posebej pomembno je, da bo na voljo tudi brez spletne povezave.

Obenem mora digitalni evro zagotavljati zasebnost, tako da se bo ob njegovi uporabi zbiral minimalen nabor osebnih podatkov, pri plačilih brez povezave pa bo glede tega še bližje gotovini. Digitalni evro bo za osnovno uporabo brezplačen, bodo pa glede na sedanje načrte obstajale omejitve glede obsega lastništva. Te še niso določene, a šlo naj bi za nekaj tisoč evrov. Varuhi evra si namreč ne želijo, da bi se uporabljal kot investicija in tako povzročal beg sredstev z depozitov pri bankah.

Za potrošnike je digitalni evro zamišljen kot dodatna plačilna opcija fizični gotovini, dostopna po vsem EU-ju in ves čas. Imel bo lastnosti gotovine, a naj bi bila njegova uporabnost še večja.

Guvernerji predstavili tako prednosti kot tveganja in pozvali k analizam

V okrogli mizi so poleg Vasleta sodelovali njegovi kolegi Peter Kažimir iz Slovaške, Madis Müller iz Estonije, Edward Scicluna z Malte, Gediminas Šimkus iz Litve in Boris Vujčić iz Hrvaške. V razpravi sta baltska guvernerja poudarila pomen digitalnega evra za večjo odpornost v primeru zunanjih groženj. Čeprav so predvsem v Estoniji digitalna plačila močno razvita, sta oba tudi poudarila pomen dopolnilnosti digitalnega evra gotovini in ohranjanja maksimalne zasebnosti pri njegovi uporabi. Vujčić je medtem ugotavljal, da je trenutno bistveno manj zasebnosti pri digitalnih plačilih, nad katerimi bedijo komercialni akterji. Digitalni evro tako dejansko vidi kot korak naprej.

Sorodna novica Namen digitalnega evra bo plačevanje – in ne varčevanje

Kažimir in Scicluna sta izražala več previdnosti. Kažimir kot najtrši oreh vidi sumničavost in nezaupanje, ki se do države in državnih ustanov pojavlja v javnosti ter ju nekatere politične sile zlorabljajo. Previdno je optimističen, da bo ta oreh mogoče streti. Scicluna medtem ob opozarjanju na temeljito analizo vseh dilem v digitalnem evru vidi javno infrastrukturo, na katero se bo s svojimi storitvami in inovacijami navezala zasebna pobuda. Zato tudi dvomi o smiselnosti omejevanja njegove rabe zgolj na plačilno sredstvo.

Glede skrbi bank, da bi digitalni evro ogrozil njihovo poslovanje in s tem finančno stabilnost, je Vujčić dejal, da so veliko teh vidikov v dosedanjem procesu že upoštevali. Müller in Scicluna pa sta opozorila, da veliko večjo grožnjo bankam pomenijo veliki tehnološki igralci s svojimi disruptivnimi rešitvami, zato je Estonec prepričan, da bi banke morale biti zainteresirane za uvedbo digitalne valute. Šimkus je obenem menil, da v procesu ne bi smeli preveč zapletati. Za vse se lahko najde rešitev, je prepričan, bodo pa banke morale prilagoditi svoje poslovne modele.