Predsednik sindikata družbe, ki ima sicer precejšnje likvidnostne težave, Samo Mastnak je povedal, da gre za izvajanje vladnega ukrepa začasnega čakanja na delo, ki je bil tudi usklajen s sindikatom. Na ta način naj bi pripomogli k reševanju podjetja in ohranitvi delovnih mest.

Na čakanje na delo odhajajo večinoma proizvodni delavci, nekaj je tudi neproizvodnih. Vegrad sicer skupno zaposluje okoli 1.700 ljudi.

V času čakanja predvideno izobraževanje
Mastnak je povedal, da med delavci nezadovoljstva zaradi ukrepa za zdaj ni zaznal, saj naj bi se ti zavedali resnosti položaja. V prvi fazi čakanja je sicer predvideno tritedensko izobraževanje, pri čemer se bodo nekateri usposabljali za druga dela na področju gradbeništva, v načrtu pa so tudi dodatna izobraževanja iz varnosti in zdravja pri delu ter ravnanja z okoljem.

Kot je znano, se s podpisom pogodbe z zavodom za zaposlovanje o subvencioniranem čakanju na delo delodajalec zaveže, da bo za najmanj 20 odstotkov čakanja na delo delavcem zagotovil različna izobraževanja. Delodajalec pa se zaveže tudi, da v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plač ne bo začel postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi.

Pogajanja glede izplačil na mrtvi točki
Vegrad ima poslovne račune blokirane že več kot mesec dni, zaposlenim pa dolguje še del izplačil za lani. Vodstvo družbe se je o tem pogajalo s sindikati, a pogajanja so bila pred dvema tednoma prekinjena, od tedaj pa za pogajalsko mizo niso več sedli. Po besedah Mastnaka so glede tega na mrtvi točki.

Nadzorni svet velenjske družbe, ki jo vodi Hilda Tovšak, je sicer prejšnji teden potrdil kratkoročne urkepe, ki jih načrtuje uprava. Mednje poleg kadrovske reorganizacije sodijo tudi dokončanje gradnje Celovških dvorov, deblokada bančnih računov in dogovori z bankami glede kreditiranja. Prav tako nameravajo začeti graditi nove študentske domove v Ljubljani in odprodati nepotebno premoženje.