Za likvidnostne težave družbe, ki so, kot priznava Tovšakova, velike, sta krivi kriza gradbeništva in huda zima, kakršne ni bilo že deset let. "Če želiš kakovostno graditi, ne moreš pri minus petih stopinjah Celzija", pojasnjuje Tovšakova.

Hilda Tovšak, prva dama Vegrada, na katero je javnost postala pozorna, ko se je začelo njeno ime pojavljati v aferi Čista lopata, v zadnjem mesecu pa zaradi zamude pri izplačevanju delavskih plač, je položaj v podjetju pojasnjevala v intervjuju časnika Finance.

Tovšakova bo Celovške dvore prodajala ceneje
Med najbolj razvpite projekte Vegrada zagotovo sodijo Celovški dvori, v katerih je 119 stanovanj že lupila tudi ljubljanska mestna občina. Tovšakova ni želela razkriti (nove) cene kvadratnega metra omenjenih stanovanj, zatrdila pa je, da bodo cene nižje od napovedanih. Vegrad bo postavil ceno, ki jo bo ljubljanski trg prenesel, je dejala in dodala, da je ni "niti malo strah, da se projekt ne pokrije".

Težava je 300 neprodanih stanovanj
Kot je znano, gre za gradnjo 833 stanovanj, od katerih jih je 300 še neprodanih. 119 stanovanj je kupila ljubljanska mestna občina po 1.750 evrov za kvadratni meter, kar je po besedah Tovšakove ugodno. Zdajšnja cena (tista, za katero napoveduje znižanje) namreč znaša tudi 3.000 evrov za kvadratni meter. A računica po pisanju Financ tudi za MOL ni ugodna, saj je treba k ceni dodati še 36 tisoč evrov za dve garažni mesti. In kaj na to odgovarja Tovšakova? "Jaz vendar prodajam in sem po taki ceni prodala."

Odpuščanja? Ni več dela za 1.700 ljudi
Vegrad bo preživel in obstal, a bo manjši, trdi prva dama družbe in hkrati napoveduje program prestrukturiranja, ki bo zajel področje kadrov, organizacije in financ. Zatrdila je, da se bo Vegrad skrčil zaradi upada naložb, saj "ni več potreb za 1.700 ljudi". Poleg zmanjševanja številna delavcev bo družba prodala vse "nepotrebno" premoženje, med njimi domove za starostnike.

"Nihče nam ni zaplenil strojev, sami jih vračamo"
Tovšakova je zanikala, da bi jim zaradi dolgov lizinške hiše zaplenjali gradbeno mehanizacijo, ampak je dejala, da jo vračajo sami, "ker je ne potrebujemo več".

Vegrad je leto po njenih zagotovilih končal pozitivno. "Problematičen ni rezultat, ampak likvidnost," je pojasnila Tovšakova. Družba naj bi tako lani imela 162 milijonov evrov prihodka in 51 tisoč evrov dobička (po nerevidiranih izkazih). Družba se po njenih besedah zadolžuje po projektih. Tako bodo v Celovških dvorih prodali za 160 milijonov evrov stanovanj in tako poravnali večino dolga.

Tovšakova bi pomoč države
In kako Tovšakova vidi vlogo (pomoč) države? "Pričakujem, da država zažene investicijski ciklus," pravi Tovškava in kot primer navaja naročilo gradnje stanovanj francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki namerava rešiti stanovansjko problematiko za deset let. Tako bi morala po njenem ravnati tudi naša država.

Tovšakova izjave Mateja Lahovnika, gospodarskega ministra, da nasprotuje subvencioniranju gradbeništva, ne razume kot zavrnitev pomoči. "Mi ne prosimo za subvencije, ampak za povratno pomoč države," je pojasnila.

Vegrad bo sicer, tako kot druga podjetja prizadel tudi skorajšnji iztek avtocestnega programa, posledice pa naj bi se pokazale še letos. Na splošno se je vrednost gradbenih del znižala na polovico, gradbene cene so sklestne, javni razpisi pa so mesarsko klanje, je dejala Tovšakova. "Za takšne cene je težko kar koli izvesti," je dodala.

Tovšakova zavrača domneve o enormno visokih maržah v gradbeništvu in zatrjuje, da so cene gradbenih del po državi na enaki ravni. Kako je torej mogoče spustiti ceno za polovico? "Diskont se prenese na vse izvajalce v projektu. Samo, da se vrti. S tem se cela panoga znajde v začaranem krogu. In tudi je," je pojasnila.