HSE, uprava Premogovnika Velenje in stavkajoči rudarji so dosegli dogovor, da bodo prihodnji teden podpisali aneks k tripartitni pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije.

Med stavkovnimi zahtevami rudarjev je bila tudi dvig cene premoga, s čimer bi naj bi rešili likvidnostne težave velenjskega rudnika, ki naj bi bil po navedbah direktorja HSE-ja Blaža Košoroka dva koraka od stečaja. Toda cena premoga, namenjenega novemu bloku šoštanjske elektrarne, Teš 6, je bila določena v višini 2,25 evra za gigadžul, sicer bi bila elektrika predraga oz. bi se že tako preplačana naložba še dodatno podražila.

V velenjskem rudniku pa menijo, da dogovorjena cena ne omogoča normalnega obratovanja rudnika. Trenutna cena pa znaša 2,45 evra za gigadžul energije.

Zmanjševanje plač rudarjev ni rešitev
Nekdanji nadzornik HSE-ja, ki je bil, kot sam pravi, odstranjen, ker se ni strinjal s politiko, ki jo vodijo HSE in njegova hčerinska podjetja, Peter Kralj opozarja, da cena premoga kot tudi plače rudarjev, ki so jih v zadnjih letih zmanjševali, ne bodo rešile težav velenjskega rudnika.

"Zmanjševanje plač ne bo nikamor pripeljalo. Z nižanjem plač dosežete le nezadovoljstvo delavcev in slabšo produktivnost. Plače pa sicer v tem problemu predstavljajo obroben delež. Treba je zmanjšati izdatke pri vsem, kar ni osnovna dejavnost rudnika. Začeti bi morali gospodariti na ekonomski osnovi, ne pa da prihaja do najrazličnejšega sponzoriranja, kar je nehigienično. Ceno premoga hočejo dvigniti zato, da ostane vse tako, kot je. Plačali pa bomo mi," opozarja Kralj, ki meni, da je glavni problem v strukturah, ki obvladujejo energetiko in jo izčrpavajo, kot so navajeni iz starih časov, ko so vladali energetski monopoli.

"Problem je v tem, da uprava HSE-ja ni bila sposobna presekati gordijskega vozla in v zadnjih dveh letih se ni storilo nič, razen, da se je čakalo in polemiziralo. Slovensko energetiko pa je treba prestrukturirati. Če pogledamo velenjski bazen, TEŠ in premogovnik, je treba racionalizirati na področjih, ki ne prizadevajo plače in varnost dela v premogovniku. Takšen sklep smo sprejeli v času, ko sem bil nadzornik HSE-ja in priporočili upravi. Nato pa sem bil razrešen," dodaja.

Kako preživeti čase poceni elektrike?
Višje cene premoga bodo zvišale ceno delovanja Teš 6. Njegova proizvodnja električne energije pa bo predraga glede na obstoječe nizke tržne cene električne energije, kar so že večkrat opozorili različni energetski strokovnjaki. Ali je obratovanje Teš 6 sploh še smiselno?

"Sam zastopam mnenje tistih energetskih strokovnjakov, ki trdijo, da se najmanj do leta 2020 oz. celo v naslednjih 20 letih cena elektrike ne bo dražila. To pomeni, da se bodo do tedaj zaprle številne klasične elektrarne, kot so termo- in jedrske elektrarne. Tisti, ki bodo preživeli, bodo, potem ko bo začela cena naraščati v nebo zaradi pomanjkanja energije, lahko vložke povrnili. Vprašanje pa je, ali smo mi sposobni preživeti 15, 20 let in ali lahko bomo zapirali energetske objekte že čez deset let. Tako kot to delamo zdaj, se bo to zagotovo zgodilo," je kritičen Kralj.

Ali bi cena 2,25 evra za gigadžul, kot je bila določena, sploh obetala lepšo prihodnost Teš-u 6? "Cena velenjskega premoga je višja od realne, saj nikjer na svetu takšnega premoga ne odkopavajo v jamskem pridobivanju. Težko je najti celo podobne dnevne kope, kjer so stroški bistveno manjši. Večina dnevnih kopov ima višje kalorične vrednosti. Naš premog pa je tudi izjemno obremenilen za okolje. To pomeni, da so stroški nadaljnje uporabe premoga izjemno visoki. Mi tako nakopljemo v štirih milijonih tonah premoga tudi 30 ton urana letno. Večina tega ostane v pepelu, ampak stroški čiščenja so zato bistveno višji," še dodaja nekdanji nadzornik HSE-ja.