Draško Veselinovič začenja petletni mandat predsednika uprave NLB-ja. Postopek njegovega imenovanja brez razpisa je v javnosti dvignil precej prahu.

Veselinoviča se večina spominja kot dolgoletnega direktorja Ljubljanske borze, na zadnjih volitvah pa je bil izvoljen tudi za državnozborskega poslanca na listi LDS-a, a se je sedežu v parlamentu odrekel, kar je prav tako sprožilo polemike.

Veselinovič je bil za novega predsednika uprave največje slovenske banke imenovan 19. decembra lani, nadzorni svet pa naj bi prepričal predvsem z razmišljanjem o zagotavljanju stabilnosti poslovanja in s prednostno nalogo obvladovanja skupine NLB v tujini.

Kot je med drugim poudaril ob predstavitvi, bo "ena od ključnih nalog zagotavljanje financiranja gospodarstva in stabilnosti banke, hkrati pa intenziviranje zastavljenih procesov racionalizacije na vseh področjih poslovanja".

Novega predsednika med drugim čaka izredna revizija, veliki pritiski gospodarstva po refinanciranju poslovanja ter racionalizacija poslovanja, še posebej na ravni skupine,

Zaradi Veselinoviča trenja v koaliciji
Zaradi Veselinoviča je prišlo do trenj v vladni koaliciji, pa tudi največja opozicijska stranka SDS je ministru za finance Francu Križaniču in premierju Borutu Pahorju očitala, da sta od nadzornikov banke zahtevala njegovo imenovanje. Pomisleke je izrazila tudi Banka Slovenije.

Veselinovič je po izobrazbi doktor ekonomskih znanosti, v kratkem pa bo dopolnil 50 let. Na položaj prvega moža NLB-ja prihaja z mesta predsednika uprave Deželne banke Slovenije.

Posle mu je sicer že v petek predal njegov predhodnik Marjan Kramar, ki se mu je konec januarja končal petletni mandat, odšel pa je brez pojasnila o svoji milijonski nagradi. Kramarju naj bi mu pripadalo tudi 12 plač odpravnine oziroma 192.000 evrov.

Kramar Kordežu ugodno odobril 40 milijonov evrov
Po poročanju Financ naj bi Kramar mimo nadzornikov Binetu Kordežu odobril 40 milijonov evrov posojila, s katerim naj bi poplačal obveznosti, ki jih je zaradi menedžerskega prevzema do NLB-ja imel Merfin, dvetretjinski lastnik Merkurja. Kordež je predsednik uprave Merkurja in tretjinski lastnik Merfina, posojilo pa naj bi dobil po zelo ugodni obrestni meri Euribor plus 2,2.

Po statutu banke mora nadzorni svet odobriti vsako posojilo, ki je večje od 30 milijonov evrov, posojilo naj bi bilo odobreno decembra, v poročilu zadnje decembrske seje nadzornikov pa ni nič zapisano o tem. Prav tako naj bi se postavljalo vprašanje, ali so Kramar in njegovi člani uprave posojilo šteli za novo ali pa so upoštevali izpostavljenost Merkurja do NLB-ja, se še sprašujejo Finance.

E. S. / B. K.