Pred letošnjim vrhuncem turistične sezone so pričakovanja velika. Lani je Slovenijo obiskalo rekordnih 6,2 milijona turistov, ki so ustvarili 16 milijonov prenočitev, letos naj bi presegli ta rekord. "Največ gostov pričakujemo avgusta, konice so običajne; enakomernega celoletnega turizma v Sloveniji, ki ima štiri letne čase, pač ni mogoče imeti," pravi solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. Ob tem priznava, da se navade turistov vendarle spreminjajo. Vse več je namreč tistih, ki zaradi službenih obveznosti ne dopustujejo dva tedna v celoti, temveč po nekaj dni večkrat na leto.

Visoke cene pri sosedih

V aktualni strategiji slovenskega turizma je zapisano, da stavi na zeleno butičnost z manjšim ogljičnim odtisom in večjo vrednostjo. "Vsa Slovenija nikoli ne bo butična, butičnost se lahko razvija le v prostoru, kjer česa drugega zaradi varovanja okolja ni mogoče razviti," pravi Batagelj. Kritičen je do sosedov Hrvatov, ki so pred poletno sezono zvišali cene. "Hrvaška kot destinacija je draga in to je lahko težava tudi za Slovenijo kot državo v prehodu. Vendarle smo odvisni tudi od tranzitnih gostov."

Upad konkurenčnosti in (ne)svoboda podjetništva

Kritičen pa je tudi do upadanja konkurenčnosti slovenskih podjetij in poslabševanja poslovnega okolja. Slovenija je namreč na svetovni lestvici konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta v Lozani v zadnjih petih letih zdrsnila s 37. mesta na 42. Kaj lahko država stori v povezavi s tem? "Če nekje damo, moramo drugje vzeti – tega gordijskega vozla ni mogoče presekati, saj gre za ekonomijo vzemi in daj, sam sem zagovornik večjega davčnega zajema. Z več davčnimi plačniki je tudi davčna masa večja. Seveda pa je treba ustvariti konkurenčno okolje, da bo nekdo hotel plačevati tu, v Sloveniji, in da mladi slovenski podjetniki ne bodo iskali ugodnejšega davčnega okolja v tujini!"

Batagelj tudi ne razume, zakaj se bojimo socialne kapice, s katero bi omejili plačila socialnih prispevkov tistim z višjimi plačami. "Izobražen človek nas stane 200 tisoč evrov, potem pa ga brezplačno izvozimo!"

Ne glede na vse pravi, da je tudi po 35 letih v podjetništvu optimist. "Če podjetniški duh živi v tebi, vedno gledaš naprej. Pri podjetništvu je zelo zanimiva prva faza, ko se ti nekaj porodi v glavi in si zelo zazrt vase, v iskanje inovativnih rešitev, takrat ne vidiš nobenih ovir. Ko pa se spoprimeš z birokracijo, zakonodajo, začne notranja energija izgubljati naboj in porabljati energijo. In to ni dobro," pravi sogovornik. Mladim, ki ga sprašujejo, kako uspeti kot podjetnik, zato vedno pravi: "Dokler boš skrbel za produkt in gosta, je to najboljša formula, ko se boš ukvarjal le še z birokracijo in se prepiral z zaposlenimi, pa je s podjetništvom konec!"