Projekt odličnega upravljanja podjetij je začela Japonska v 50. letih, sledile so ZDA in zahodna Evropa, ki je konec 80. uvedla in od takrat izboljšala model upravljanja kratice EFQM – Evropski sklad za odlično upravljanje. To ni nobena vesoljska znanost, podjetja se po tej metodi (samo)ocenijo in nato po svoje dosegajo rezultate odličnosti. Vzbuditi morajo zadovoljstvo svojih zaposlenih in odjemalcev, zadostiti morajo pričakovanjem širše družbe in lastnikov, dosegati morajo primerne finančne rezultate. EFQM-metodo (stroški njene uvedbe so zanemarljivi) uporablja že 30.000 organizacij v Evropi, nekaj tudi v Sloveniji.

Donosnost slovenskih podjetij v državni lasti je skoraj ničelna, državna malha od njih ne pobere pričakovanih dobičkov, zaposleni ostajajo nezadovoljni. Konec 90. let je imela vlada posluh za izboljšanje upravljanja z doseganjem odličnosti po modelu EFQM, v tistem času je tudi začela podeljevati priznanje za poslovno odličnost. Takratni premier Janez Drnovšek se je z državnim vrhom udeleževal podelitev. Leta 2012, ko je odličnost dosegel državni Elektro Gorenjska, na podelitvi ni bilo političnih predstavnikov.

Kaj storiti? Trenutno država načrtuje strategijo upravljanja državnega premoženja. Na Slovenskem združenju za kakovost in odličnost predlagajo, da vlada podjetjem v državni lasti naloži obvezo, da se ocenijo, po diagnozi stanja pa izboljšajo upravljanje tako, da dosegajo odličnost. Baskija je to storila in danes dosega 131 % povprečja evropskega BDP-ja. Slovenija dosega 83 %. Modele odličnosti sistematično uvajajo na Novi Zelandiji in v Združenih arabskih emiratih.

Ekonomist Bogomir Kovač meni: "Za Slovenijo je nastopil ključni trenutek velikega obrata, ki ga vsi pričakujemo in ga navsezadnje izražajo volivci, ti čakajo nekoga, da pripelje spremembo." Upravljanje državnih podjetij po modelih poslovne odličnosti naj se začne pri glavi, to je pri Slovenskem državnem holdingu. Predsednik uprave Elektra Gorenjska Bojan Luskovec pravi, da so pred letom v podjetju dobili nov nadzorni svet: "SDH pač delegira nove člane NS-ja in po prvih soočenjih z njimi smo jim s ponosom pokazali kipec – zlato priznanje za odličnost, ki smo ga po letih truda prejeli 2012 in zdaj krasi naše tajništvo. Vendar s tem nismo vzbudili nobene pozornosti. Očitno z vidika SDH-ja, od koder so bili delegirani, niso bili informirani o pomenu poslovne odličnosti, čeprav je njeno doseganje eno od skopih priporočil SDH-ja za podjetja v državni lasti."

Bogomir Kovač meni, da bi moral SDH te stvari poznati in postati luč za podjetja v državni lasti. Seveda bi moral biti tudi državni holding voden po modelih odličnosti. "Ti ljudje na holdingu so zdaj enostavno premladi, nimajo tovrstnih mednarodnih izkušenj in kompetenc. Poslovna odličnost ni na agendi ljudi, ki so na vodstvenih položajih," je jasen Kovač.

Zdaj vlada išče nove nadzornike SDH-ja. Miro Germ, podpredsednik SZKO-ja, pravi, da morajo to postati ljudje, "ki so dosegli neko mednarodno kariero v multinacionalkah in vedo, kako se metode EFQM uporablja. Imamo jih kar nekaj v avtomobilski industriji, v računalniški panogi, najti je treba še primerne makroekonomiste in povabiti koga iz norveških državnih skladov za upravljanje. Imeti moramo mešano zmagovalno ekipo, tako kot Tina Maze."

Vlada je s predlogom seznanjena. Vprašanje pa je, ali ga bo upoštevala. V Portorožu sicer poteka konferenca z naslovom Celovito prestrukturiranje? Odgovor je kakovost!, na kateri mednarodni in slovenski gostje govorijo o tem, kako izboljšati upravljanje na vseh ravneh družbe.

Maja Derčar, Radio Slovenija