Osnutek sporazuma ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU-ja za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem v skladu z evropsko uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, so po seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Država sicer celoten mehanizem solidarnostne pomoči aktivira kot zadnjo možnost, potem ko je izvedla vse mogoče ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem.

Zakon kot zaščitene odjemalce poleg gospodinjstev določa tudi osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem. Med te sodijo zdravstvene dejavnosti, vključno z rehabilitacijo in nego, vzgojno-varstvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti, vključno z dijaškimi in študentskimi domovi ter univerzitetnimi knjižnicami, in socialnovarstvene dejavnosti.

Po sporazumu bo država, ki nudi solidarnostno pomoč, po svojih najboljših močeh izvedla ukrepe v svojem plinskem sistemu, da bi lahko ponudila potrebno količino plina državi prejemnici. Država prejemnica se lahko odloči, ali določeno ponudbo sprejme ali ne. Če se odloči za prejem ponudbe za oskrbo s plinom v okviru solidarnostne pomoči, se obveže zagotoviti plačilo prejetega plina.

Sporazum bi v primeru sprejetja veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno.

Sredi julija je DZ ratificiral sporazum med Slovenijo in Italijo, pogovori za sklenitev takšnega sporazuma z Avstrijo pa še potekajo.