Zakon za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema vlada namreč v DZ pošilja po nujnem postopku, je po seji vlade pojasnil minister Janez Šušteršič in dodal, da so zakon čez poletje intenzivno usklajevali s parlamentarnimi strankami, Banko Slovenije, Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo.

Uprava bo imenovana na predlog Banke Slovenije
Zakon predvideva ustanovitev družbe za upravljanje terjatev bank, ki bo delovala po enotirnem sistemu (direktorja bo imenovala vlada na svoj predlog in na predlog Banke Slovenije), ta družba pa bo upravljala poseben sklad, v katerem bodo slabe terjatve.

Kako bodo banke prenesle svoje slabe terjatve na sklad? Prenos, zatrjuje Šušteršič, ne bo avtomatičen, saj niso želeli "vnaprej določiti obveznih kriterijev". Katere banke bodo to lahko storile in kakšne terjatve bodo prenesene na sklad, bodo urejali podzakonski akti, ki jih bo vlada sprejemala po posvetu z BS-jem.

Predlog zakona dopušča tudi izdajanje poroštev države za ta namen v znesku do štiri milijarde evrov. "To je po tem, kar zdaj vemo, zgornja ocena vrednosti slabih terjatev v glavnih sistemskih bankah v Sloveniji," je še dodal minister. Družba bo lahko odobrila tudi t. i. posojila v skrajni sili, poroštva zanje pa bodo dale bodisi banke same bodisi vlada. Družba naj bi prenehala delovati leta 2017, "če pa bo ostalo še kaj premoženja, ki bi ga bilo treba upravljati - vendar tega ne pričakujemo -, se bo to preneslo na slovenski državni holding".

Napoved Umarja "obarvana jesensko"
Šušteršič je omenil tudi, da se je vlada na seji seznanila z napovedjo Urada za makroekonomske analize in razvoj, "ki je obarvana jesensko", več o sami napovedi pa ni želel povedati. "Napovedi so realne. Ne bi jih označil za črnoglede," je o številkah povedal minister. Na podlagi te napovedi so pripravili tudi osnutek proračuna za prihodnji dve leti. O samem razrezu proračuna Šušteršič ni želel govoriti, je pa poudaril, da je proračunski primanjkljaj načrtovan pod tremi odstotki BDP-ja.

Da bodo to dosegli, bodo potrebi strukturni ukrepi, pravi minister, in sicer pokojninska reforma in "prilagoditev javnega sektorja dejanskim zmožnostim". Sam proračun bo vlada sprejela 4. oktobra, je napovedal.

Ministrski zbor se je seznanil tudi s čistopisom zakona o slovenskem državnem holdingu - največja sprememba je, da KAD ostaja samostojna družba v okviru holdinga, pojasnjuje minister.