Uvedba posebnega sklada za sanacijo bank, na katerega bodo banke prenesle slabe terjatve, je po mnenju finančnega analitika Andraža Grahka za Slovenijo trenutno edina mogoča rešitev. "Če bi se pogovarjali pred pol leta, bi bile mogoče tudi druge odločitve, s katerimi bi se tem bankam zagotovilo dovolj kapitala." V tem trenutku pa Grahek meni, da bi bila vrnitev nazaj k iskanju rešitev nesmiselna.

"Težko si namreč predstavljam, da bi lahko našli in izvedli neko drugo rešitev v sprejemljivem časovnem okviru," opozarja Grahek in dodaja, da je čas, ki ga Slovenija običajno porabi za sprejemanje odločitev, trikrat daljši kot drugod po Evropi, kar po njegovem mnenju tudi vpliva na to, da "se na mednarodnih trgih na Slovenijo gleda, tako kot pač se".

Bojazen pred birokratskim odločanjem
To pa seveda ne pomeni, da je sklad za sanacijo bank rešitev, ki nima svojih pomanjkljivosti. Grahek poudarja, da je sklad rešitev, ki ni hitro izvedljiva. Saj bo poleg postopkov za ustanovitev in vzpostavitev sklada potrebno tudi politično usklajevanje, čeprav Grahek meni, da si Slovenija "ne more več privoščiti luksuza za debatiranje in neskončno usklajevanje".

Grahek zato upa, da usklajevanje pri uvedbi sklada ne bo področje za politično obračunavanje, saj bi delujoč sklad potrebovali "že danes". Ob tem dodaja, da bi bila uresničitev napovedi o vzpostavitvi sklada še letos idealna, vendar pa zaradi političnih razmer ne verjame, da se bo uresničila.

Drugi problem sklada pa je v tem, da bo kot organizacija pod državo, ta pa se "še nikoli ni izkazala kot učinkovit subjekt, saj so se ljudje, ki so se odločali v njenem imenu, dostikrat odločali zelo birokratsko". V zvezi s tem so se v javnosti že pojavile tudi bojazni o političnem kadrovanju, vendar pa Grahek ob tem meni, da se "moramo sprijazniti, da kadar je država večinski lastnik nečesa, se je zelo težko izogniti nečemu, kar ne bi bilo politično kadrovanje. Tudi če so izbrani ljudje strokovno podkovani in kompetentni, jih bo potrdila neka politika." Po Grahkovem mnenju je tako edina možnost, da država sprejme odgovornost za imenovanje in pusti prostor kakovostnim upravljavcem.

Ponudbe za NLB ne bodo privlačne
Časovna neučinkovitost se kaže tudi pri menjavi uprave NLB-ja, opozarja Grahek in dodaja, da se v tujih bankah in finančnih institucijah zamenjave na vodstvu izvedejo takoj oziroma se novega kandidata za vodstvo izpostavi takoj, ko prejšnji odstopi. "Tu pa se znova zamikajo ključne odločitve tudi za več kot pol leta."

Skeptičen je tudi do izvedbe načrtov ministrstva za finance o delni privatizaciji bank. "Verjetno bodo za banke prišle ponudbe, toda dvomim, da jih bodo v kabinetu vlade lepo sprejeli, ker najverjetneje ne bodo zelo atraktivne."

Luka Lukič