Faber je mednarodno priznani analitik, ki je že nekajkrat pravočasno napovedal zlome na delniških trgih, v teh dneh pa je drugič obiskal Slovenijo. Na Gospodarskem razstavišču je imel predavanje z naslovom Globalna finančna nestabilnost in prihajajoči trendi, predtem pa se je z njim pogovarjal tudi MMC.

Z izjavo Warrena Buffetta, da naj kupujemo, takrat ko vsi prodajajo, in prodajamo, takrat ko vsi kupujejo, se Faber sicer v teoriji strinja, a opozarja, da nikoli ne vemo, kdaj so vsi prodali svoje delnice. Sam opaža, da mnogi "sedijo na svojih izgubah" in delnic ne prodajajo. Pomembno se mu zdi dejstvo, da se je padanje na trgu začelo lani oktobra, a so ekonomisti še vedno zatrjevali, da bo gospodarska rast še zmeraj močna in da si bo ekonomija v drugi polovici leta opomogla. Prav zato meni, da množičnega prodajanja še ni bilo in sam bi raje videl več prodaj, preden bi se odločil za nakup.

Kaj naj storijo mali vlagatelji?
"Živimo v obdobju, kjer se nestabilnosti pogosto pojavljajo, prihodnosti pa ne moremo napovedati," razlaga Faber. Malim vlagateljem tako priporoča, da vlagajo v različne trge. Delnice imajo po njegovem mnenju trenutno neko razumno ceno, niso sicer poceni, a najverjetneje se da nekaj zaslužiti, če jih kupite zdaj. Predlaga še naložbe v zlato, saj je prepričan, da bo dolgoročno cena zlata narasla, dobro pa se mu zdi tudi kupovanje nepremičnin, a ne na račun velikih hipotek.

Se lahko ponovijo črni meseci iz 30. let?
Mnogi zdajšno krizo primerjajo s tisto, ki se je začela leta 1929. Faber pojasnjuje, da se je leta 1929 zlom borze zgodi med septembrom in novembrom, a so se delnice do decembra leta 1930 pobrale, nato pa je sledil popolni zlom borznega trga in ameriške ekonomije, ki se je skrčila za 25 odstotkov. Posledica je bila svetovna deflacija.

"Nisem prepričan, da bomo imeli zdaj takšno svetovno krizo, kot je bila v začetku 30. let," pravi. Po njegovem mnenju se lahko zgodi tudi to, da bomo imeli ekonomsko recesijo, a mešano inflacijo. Podobno je bilo po naftni krizi v Latinski Ameriki, nadaljuje, ko ekonomija ni dosegala dobrih rezultatov, inflacija pa je bila kljub temu visoka. Kriza torej lahko nastopi v ekonomiji, dobički pa so lahko na enaki stopnji kot zdaj, zaradi neomejene količine denarja v obtoku, je še dodal.

A. S.