morala prej ko slej zadolžiti dolgoročno, pa čeprav bo obrestna mera visoka.

Na zadnji avkciji zakladnih menic je finančno ministrstvo zbralo 164,5 milijona evrov, kar je precej pod razpisano vsoto 250 milijonov evrov. Največji kupec je bila Nova Ljubljanska banka. Medtem ko se Španija in Italija zaradi nedavne napovedi Evropske centralne banke, da bo pod določenimi pogoji kupovala obveznice ranljivih držav, zadolžujeta po nižjih obrestnih merah in v zadnjem obdobju nimata težav z refinanciranjem, to za Slovenijo ne velja.

Mednarodnih trgov ne zanima slovenski dolg
"Glavna težava je v tem, da Slovenija ni naredila skoraj nič, da bi sama povrnila zaupanje vlagateljev. Tudi ukrepi Evropske centralne banke so pogojeni z varčevalnimi ukrepi, s katerimi bi se stabilizirale javne finance. Ker Slovenija nima usklajenega proračuna in ima slabe gospodarske napovedi, na mednarodnih trgih ni zanimanja za slovenski dolg," je za MMC povedal analitik Financ Karel Lipnik.

Zmanjšuje se verjetnost, da bomo poplačali posojila
Sašo Polanec z Ekonomske fakultete pravi, da veljamo za državo, za katero ni jasno, ali bo sposobna poplačati posojila. "Lansko nesprejetje pokojninske reforme, bančni sektor z velikim obsegom slabih posojil, visok proračunski primanjkljaj, državne garancije, dolg Darsa in rastoča stopnja zadolženosti države zmanjšujejo ocenjeno verjetnost poplačila posojil. Dejstvo je, da se vsaka država lahko odloči, da posojil ne bo poplačala, če ugotovi, da se ji to ne izplača. Zato morajo investitorji ocenjevati verjetnost nevračila posojila."

Z menicami ugodneje do svežega denarja
Zakladne menice so v nasprotju z obveznicami vrednostni papir, katerega dospelost znaša največ eno leto in so manj tvegane. Vmesnih izplačil obresti ni, obresti in glavnica sta v celoti izplačani ob dospelosti. Za Slovenijo je to trenutno najbolj smiselna oblika zadolževanja, saj je na sekundarnem trgu zahtevana donosnost na dolgoročne obveznice previsoka, kar posledično pomeni, da bi morali tudi ob primarni izdaji obljubiti višje obresti.

Zakaj milijarde evrov rezerv ne nakažejo v proračun?
"V tem smislu zadolževanje še ni bilo bistveno dražje, saj smo se s kratkoročnimi vrednostnimi papirji zadolževali ugodneje, kot bi se na mednarodnih trgih," dodaja Polanec, ki svari, da čaka Slovenijo do konca leta še težka naloga, če bo želela zbrati želeni denar, zato predlaga, da bi uporabila rezerve, ki jih ima Banka Slovenije: "Teh je več kot milijarda evrov. Ne vem, zakaj dela teh rezerv ne nakažejo v proračun."

Olajšanje v Madridu in Rimu, ne pa tudi v Ljubljani
Z menicami, ki kotirajo tudi na borzi in jih lahko vlagatelj proda pred dospelostjo (v resnici je ta trg zelo nelikviden in prav veliko poslov ni), država torej pokriva potrebe proračuna, ki ima ob negativni gospodarski rasti nižje prilive. Za slovenski proračun bo zlasti kritično naslednje leto."Obseg refinanciranja naslednje leto je okoli dve milijardi evrov in se bo do konca tega leta še povečal. Ob upoštevanju primanjkljaja je to za državo že preveliko tveganje, da bi lahko kratkoročno vrtenje posojil še nadaljevala," je povedal Lipnik, ki meni, da se bo morala Slovenija slej ko prej zadolžiti dolgoročno.

Slovenski dolg je relativno nizek, toda ...
Pri tem ji seveda prav nič ne ustreza trenutno dogajanje na obvezniških trgih. Pribitki na španske in italijanske obveznice so se namreč precej bolj znižali kot na slovenske. Finančni trgi so hočeš nočeš odsev gospodarskega in političnega dogajanja v posamezni državi in nič nam ne pomaga, če je naš dolg pod 50 odstotki BDP-ja, s čimer smo v evropski druščini med zglednimi državami in po tem merilu, na primer, tudi pol manj zadolženi kot Američani.

Vlagatelji nas cenijo še slabše kot bonitetne hiše
Bonitetnih agencij seveda to ne zanima kaj dosti. Je slovenski javnofinančni položaj res tako slab, kot kažejo bonitetne ocene? "Da. Morda še bolj. Agencije ocene popravljajo za nazaj. Ko bo padel BDP, bo položaj še slabši, in to bodo morale upoštevati pri naslednjih ocenah," je zaskrbljen Polanec, medtem ko Lipnik dodaja: "Bonitetne ocene in vlagatelji upoštevajo predvsem dolgoročno sposobnost vračila. Tu nas vlagatelji cenijo še slabše kot bonitetne hiše."

Letos dejansko potrebujemo 100 milijonov svežih sredstev
Slovenija mora do konca letošnjega leta na predvidoma dveh dražbah zakladnih menic zbrati še okoli 350 milijonov evrov, potem ko jih je 165 milijonov evrov zbrala ta mesec. Lipnik: "Številka je velika, vendar pa potrebujemo dejansko okoli sto miljonov evrov svežih sredstev, ostalo je refinanciranje. V skrajni sili si lahko teh sto milijonov tudi izposodimo. Ena od možnosti je tudi zmanjšanje depozitov, ki jih ima Republika Slovenija pri slovenskih bankah za zagotavljanje finančne likvidnosti sistema."

Pasti zadolževanja v drugi valuti
In še nekaj besed o predvideni zadolžitvi v ameriški valuti. Na dolarskem trgu namreč Slovenija načrtuje izdajo obveznice v višini 1,5 milijarde dolarjev. Zakaj zadolževanje v dolarjih?

"Edina razlika je v tem, da se občasno poveča povpraševanje po dolarskih naložbah, kar lahko prinese nekoliko ugodnejšo obrestno mero. Vlagatelji bodo sicer v osnovi še vedno upoštevali tveganost Slovenije. Poleg tega se z izdajo dolarskih obveznic za državo močno poveča tečajno tveganje, kar lahko ogrozi tudi javne finance, ker so vsi prihodki države v evrih," je pojasnil Karel Lipnik, medtem ko Sašo Polanec opozarja, da je to lahko tudi slabo, "ker nosimo breme tveganja, da bo prišlo do povečanja vrednosti dolarja. Učinek je lahko primerljiv temu, ki so ga doživeli ljudje s krediti v švicarskem franku."