Razlika v obrestnih merah bo ugodno vplivala na proračunske prihranke, so prepričani na ministrstvu za finance. Slovenija tako izkorišča okolje nizkih obrestnih mer za ugodno poplačilo dolga iz preteklih let, so dodali v sporočilu za javnost.

Povpraševanje po obveznici je bilo po navedbah finančnega ministrstva veliko; bilo je višje od 11 milijard evrov. O visokem zanimanju za slovensko obveznico je predtem poročal tudi poslovni medij Bloomberg.

Slovenija je bila sicer prva evropska država, ki se je letos odločila za izdajo dolgoročne obveznice. Z izdajo te obveznice je praktično tudi že pokrila program financiranja za letos, ki določa, da se bo država v tekočem letu za financiranje državnega proračuna lahko zadolžila v skupni vrednosti 1,58 milijarde evrov. Država se je sicer tudi lani in predlani dolgoročno prvič zadolžila že januarja, v obeh primerih za 1,5 milijarde evrov.

Cena za novo izdano obveznico v vrednosti 99,793 odstotka z donosnostjo do dospelosti v vrednosti 0,296 odstotka in letna kuponska obrestna mera v vrednosti 0,275 odstotka sta bili določeni popoldne ob 16.24. Zbiranje naročil se je sicer končalo že okoli poldneva, knjiga naročil pa je tedaj presegla vrednost 11 milijard evrov.

Povpraševanje vlagateljev prek 11 milijard evrov

"Z visokim povpraševanjem po obveznici v vrednosti prek 11 milijard evrov so vlagatelji potrdili zaupanje v boniteto Slovenije in trdnost slovenskega gospodarstva ter fiskalne politike," ocenjujejo na finančnem ministrstvu.

Ponudbo obveznic so vodili Barclays, BNP Paribas, Goldman Sachs International Bank, HSBC, JP Morgan in UniCredit Banka Slovenija.

Največ pokupili Britanci, sledita Nemčija in Avstrija

Več kot četrtina (28 odstotkov) investitorjev prihaja iz Velike Britanije in Irske, 14 odstotkov iz Nemčije in Avstrije, 13 odstotkov je domačih vlagateljev, 11 odstotkov pa iz Skandinavije. Drugi vlagatelji prihajajo iz preostale Evrope, pa tudi iz Azije in obeh Amerik.

Glede na institucionalno strukturo vlagateljev so večino (52 odstotkov) obveznice pokupili upravljavci skladov, skoraj petino (18 odstotkov) pokojninski skladi in zavarovalnice, 14 odstotkov banke in zakladnice, 12 odstotkov pa uradne institucije in centralne banke. Štiri odstotke obveznice pa so pokupili tudi skladi tveganega kapitala, so še sporočili z ministrstva za finance.