Razlog za razrešitev je bilo čedalje slabše zdravstveno stanje človeka, ki ni samo rešil Fiata, ampak podeseteril vrednost vseh avtomobilskih podjetij v večinski lasti torinske družine Agnelli.

Ko je stotina dedičev Fiata leta 2004 zaupala vodstvo italijanskega avtomobilskega imperija Marchionneju, je bilo njihovo premoženje vredno slabe tri milijarde evrov. Štirinajst let pozneje imajo sorodniki pod vodstvom Johna Elkanna pod palcem 60 milijard evrov.

Marchionne je bankrotirani Fiat najprej rešil pred prevzemom ameriškega General Motorsa in si celo izposloval poldrugo milijardo dolarjev odškodnine – na višku gospodarske krize pa po pogajanjih z Barackom Obamo dosegel združitev Fiata z ameriškim Chryslerjem – tako rekoč brez stroškov.

Sledili so modernizacija tovarn, prenova kolektivnih pogodb, odpuščanja, renesansa Punta in novega fička ter propadla pogajanja za nakup Opla. Podjetja pod dozdajšnjim Marchionnejevim vodstvom, ki ob znamkah Fiat in Chrysler proizvajajo vsaj še lancie, maseratije, alfa romee in jeepe, so – vključno s Ferrarijem – danes vredna desetkrat več kot pred njegovim prihodom. V 159 tovarnah po svetu zaposlujejo 236.000 ljudi.

Bo novi vodja zagovarjal proizvodnjo v ZDA?
Novi vodja koncerna, rojenega v Torinu, je postal Anglež Mike Manley – zaslužen za 36-odstotno rast prodaje jeepov v zadnjem letu. Italijanski sindikati se bojijo, da bo zaradi Trumpovih carin protežiral proizvodnjo v ameriških tovarnah. Na sedež Ferrarija v Maranellu pa prihaja Maltežan Louis Carey Camilleri, nekdanji vodja tobačnega velikana Philip Morris.

Sergio Marchionne – sin abruškega karabinjerja in Puljčanke, ki sta se spoznala v času fašizma v Istri – je bil konec junija operiran na rami. Iz podjetja sporočajo, da se mu je zdravje odtlej poslabšalo. Danes ga hvalijo domala vsi, a že v pretekliku.