Na vrhu lestvice podjetij, ki za delovanje svojih uprav in nadzornih svetov odštejejo največ denarja, se že več let izmenjujejo ista podjetja. To so Krka, Gorenje, Zavarovalnica Triglav in Petrol, je izsledke raziskave razkrila Barbara Žibret Kralj iz družbe Deloitte revizija, kjer so skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije naredili omenjeno raziskavo.

Raziskava se nanaša na obdobje od leta 2013 do 2015 in ponuja primerjavo z obdobjem od 2010 do 2012. Vzorec pregledanih podjetij se sicer vztrajno manjša. Od začetnih 42 podjetij, ki so bila v raziskavo zajeta leta 2010, jih je leta 2015 v vzorcu ostalo le še 32. Zato so tokrat vanjo vključili še finančne družbe.

V raziskavo so zajeli le javne delniške družbe, zato se je predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič vprašal, kakšna je sploh vrednost raziskave. "Posplošujemo izsledke raziskave, opravljene samo na 32 gospodarskih družbah, iz naše panoge je vanjo vključen le Mercator," je dejal.

Javni naj bodo prejemki državnih družb
Sogovorniki na okrogli mizi so se sicer strinjali, da naj bodo javni vsi prejemki v javnih delniških družbah in v tistih, kjer je država pomembna lastnica. Razkrivanje teh podatkov je v prvi vrsti namenjeno delničarjem, je menil Balažič, ki bi morali tudi usmerjati politiko nagrajevanja.

Balažiča je pri izsledkih presenetilo dejstvo, da je razmerje med prejemki majhnih in velikih družb razmeroma majhno. "Kajti predsedniki uprav in nadzorniki podjetij z nekaj 10.000 zaposlenimi imajo popolnoma drugačno odgovornost kot tistih, ki delujejo samo na enem trgu z veliko manjšim številom zaposlenih," je dejal. "Treba je upoštevati še panogo, mednarodno naravnanost in razvojno komponento," je dodal predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik.

Menedžmentu se že kolca po višjih plačah
Ob tem ni mogel mimo t. i. Lahovnikovega zakona, ki navzgor omejuje prejemke vodstvenega kadra v državnih podjetjih. Za Unior, ki ima 4.000 zaposlenih in 28 podjetij po vsem svetu, popolnoma neprimeren in krivičen. "Kajti kar nekaj zaposlenih je bilo bolje plačanih od uprave, če smo želeli zadržati našo konkurenčnost," je dejal.

Z njegovo neustreznostjo so se strinjali tudi drugi sodelujoči na okrogli mizi. Po mnenju predsednika nadzornega sveta NLB-ja Primoža Karpeta je morda že čas za spremembe zakona. V NLB-ju lahko uprava dobi največ 1,5-kratnik plače, ne glede na rezultate. Karpe meni, da ni veliko ljudi, ki bi bili primerni za takšne položaje v državnih podjetjih, zato jih je treba bolje plačati.

Da je treba nagrajevati dobre rezultate, je opozoril tudi direktor družbe MIK Celje Franci Pliberšek. "Nekatera podjetja delajo z ničlo ali izgubo, a jih še vedno nagrajujemo," je dejal. Tudi Balažič se je strinjal, da je Slovenija v času sprejema zabredla v krizo, zato je bil pritisk javnosti velikokrat upravičen. "A zdaj je pomemben odmik od populizma nazaj v neko strokovno polje," je dejal.