Na dogodku, ki nosi slogan Gradimo mostove prihodnosti, bi moral gospodarstvenike nagovoriti premier Robert Golob, a se je zaradi slabega počutja opravičil.

Z uredbo nad cene elektrike?

Sorodna novica OZS nezadovoljen: V Sloveniji bomo plačevali 320 evrov za megavat, v Nemčiji 130 evrov za megavat

V Golobovem imenu je minister za infrastrukturo Bojan Kumer napovedal, da bo vlada po napornih usklajevanjih z elektrogospodarstvom in drugimi deli gospodarstva v zadnjih tednih še danes sprejela uredbo, s katero bodo opredelili referenčne nabavne cene elektrike za podjetja. Po izjavah v preteklih dneh naj bi bile te vezane na nemško borzo elektrike.

Referenčna cena bo veljala za mala, srednja in velika podjetja, ki bodo dobila ponudbo za leto 2023. Nanašala se bo na visoko in nizko tarifo, odvisna pa bo od profila porabe podjetja. Obenem naj bi imela podjetja, ki več energije porabijo po visoki tarifi tudi večjo povratno moč.

Na to referenčno ceno bo nato vlada ta teden sprejela še shemo za subvencioniranje cen elektrike in plina do 70 odstotkov lanske porabe.

Končna subvencionirana cena bo tako odvisna od ukrepov za varčevanje, novih energetskih naložb, profila porabe energije ter tudi od tega, koliko energije za prihodnje leto so si podjetja že uspela zakupiti. Časi helikopterskega denarja pa so mimo, je bil jasen minister.

Napovedal je še, da bo omrežnina ostala enaka, tudi če cena zaniha navzdol, prav tako naj bi na minimumu ostale trošarine.

Iz gospodarskih krogov je sicer v zadnjih dneh, še posebej danes, prišlo več opozoril, da domače elektrogospodarstvo podjetjem elektriko še vedno ponuja po zelo visokih cenah.

Tudi Kumer je priznal, da interesi elektrogospodarstva in ostalega gospodarstva niso bili vedno v sozvočju, je pa prepričan, da je Slovenija z vsemi temi rešitvami ambiciozna in da bo po sprejemu vseh dodatnih ukrepov za naslovitev energetske draginje gospodarstvo zadovoljno.

Visoke cene elektrike in plina ob prelomu leta in v času, ko morajo podjetja zakupiti energijo za naprej, predstavljajo veliko negotovost za gospodarstvo.

Nahtigal: Odvalil se mi je kamen od srca

Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je tako povedala, da se ji je ob Kumrovi novici odvalil kamen od srca. Po njenih besedah je za interventno zakonodajo že skrajni čas, veliko energije pa so vanjo vložili tudi v GZS-ju.

So pa po njenih besedah delovali tudi na drugih področjih, npr. na področju zelenega in energetskega prehoda. Sredi novembra so tako pripravili posvet o energetskem prehodu in pripravili priporočila, kako priti do uvozne neodvisnosti in ogljične nevtralnosti do leta 2035.

Dolgoročni razvojni načrti

Recepti so uporabiti vse nizkoogljične vire, tudi jedrsko energijo, za nadomestitev energije iz premoga in obravnavo rasti porabe, upoštevati ekonomiko in financiranje tega prehoda, pospešiti umeščanje novih energetskih virov v prostor ter okrepiti raziskovalne dejavnosti na tem področju.

Nahtigal in generalni direktor GZS-ja sta predstavila tudi nove cilje gospodarstva do leta 2030. Ti bodo nadomestili tiste, ki so si jih v okviru GZS-ja zastavili do leta 2025.

Cilje so pripravili v analitiki GZS-ja. Po Cantaruttijevih besedah se morda zdijo zelo ambiciozni, a kot pravi, je to dobro. Kar nekaj ciljev do leta 2025 je namreč gospodarstvo doseglo že lani, je pripomnil.

Gospodarstvo je tako že lani doseglo cilj 50 milijard evrov izvoza. Novi cilj je tako 95 milijard evrov prihodkov od izvoza do leta 2030.

Novi cilj pri dodani vrednosti na zaposlenega je 88.000 evrov. Do zdaj je bil cilj 60.000 evrov do leta 2025, lani se je dodana vrednost ustavila pri približno 53.000 evrih.

Gospodarstvo po novem cilja na povprečno bruto plačo 3200 evrov do leta 2030, obstoječi cilj je bil 2300 evrov do leta 2025.

Ob tem so cilji še povečanje snovne produktivnosti za 50 odstotkov, napredovanje z 11. na peto mesto po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe, ki ga izračunavajo pri Evropski komisiji, ter znižanje energetske odvisnosti celotne družbe s 47 na 40 odstotkov.

Tokratni vrh gospodarstva je sicer drugi letos. Na spomladanskem srečanju so na GZS-ju skupaj s 130 vodilnimi predstavniki slovenskih podjetij pripravili dokument Horizonti prihodnosti s cilji in 150 konkretnimi ukrepi za nadaljnji razvoj. Ti so strnjeni v štirih področjih – zeleni prehod in digitalizacija, povezljivost na vseh področjih, reindustrializacija in vloga države ter finančnega sistema.