Kot je pojasnil, večjih pripomb na predlog, ki predvideva proračunski primanjkljaj v višini pet odstotkov BDP-ja (dobri dve odstotni točki več od prvotnih načrtov), med koalicijskimi partnerji ni bilo. Povedal je tudi, da gre za tehnični rebalans, ki predvideva "zmanjšanje materialnih stroškov in investicijskih transferjev ter povečanje sredstev za pokojninsko blagajno zaradi padca prilivov".

Križanič: Najbolj se znižujejo materialni stroški in investicijski transferji
Po predlogu naj bi se proračunski prihodki znižali na 7,92 milijarde evrov, kar je za 863 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu. Odhodki naj bi po novem znašali 9,76 milijarde evrov. Glede na prvi rebalans se najbolj znižujejo materialni stroški in investicijski transferji, in sicer za skoraj 300 milijonov evrov, dodatno pa bo v pokojninsko blagajno namenjenih 122 milijonov evrov. Neto učinek prihranka naj bi tako znašal 157 milijonov evrov manj.

Za resor sociale so se glede na prejšnji rebalans najbolj povečala sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, in sicer na okoli 110 milijonov evrov, zaradi povečanja brezposelnosti pa so višja tudi sredstva za socialne transferje, je razložil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Ministrstvo za zdravje ob osem odstotkov sredstev za investicije
Na področju zdravstva je za investicije namenjenih osem odstotkov manj sredstev, minister za zdravje Borut Miklavčič pa je optimističen in računa, da bodo z boljšimi razpisi to nadoknadili. Manko v zdravstveni blagajni v višini 125 milijonov evrov je predmet zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v fazi predloga v delovni skupini na ministrstvu.

Rebalans se bo dotaknil tudi ministrstva za javno upravo. Irma Pavlinič Krebs, ki ga vodi, je poudarila, da bodo znižali materialne stroške, stroške reprezentance, študentskega dela, znižali izdatke za najemnine ipd. Tako naj bi prihranili okoli pet milijonov evrov, je dodala.

Pahor: Temeljni proračunski dokument bo prišel jeseni
Srečanje predsednikov koalicijskih strank, ministrov in poslancev, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno vladnim načrtom, rebalansu proračuna, razvojno naravnanemu proračunu in strukturnim reformam, je premier Borut Pahor ocenil kot dobro. Povedal je, da so se strinjali, da je temeljni proračunski dokument tisti, ki prihaja jeseni, in da še vedno držijo koalicijske zaveze, da bo proračun za prihodnji dve leti pripravljen drugače, kot so bili tisti v preteklosti.

Rebalans je tako tudi po njegovih besedah zgolj interventne narave, medtem ko bo proračun razvojno naravnan. S slednjim želijo v vladi zagotoviti konkurenčno okolje za gospodarstvo in hkrati s strukturnimi reformami zavarovati dolgoročno socialno varnost ljudi. Prve predloge strukturnih reform bo vlada predstavila julija, z njimi pa naj bi v okviru socialnega dialoga nadaljevali jeseni.

M. N.