Največji obisk mariborskega Turistično-informacijskega centra je ob ponedeljkih, sredah in petkih ter sobotah, pri čemer domači gostje povprašujejo predvsem po informacijah o znamenitostih v mestnem jedru, Mariborčani zlasti o prireditvah v mestu, tujci pa večinoma po karti mestnega jedra, znamenitostih, restavracijah in prenočiščih. Foto: Mestna občina Maribor
Največji obisk mariborskega Turistično-informacijskega centra je ob ponedeljkih, sredah in petkih ter sobotah, pri čemer domači gostje povprašujejo predvsem po informacijah o znamenitostih v mestnem jedru, Mariborčani zlasti o prireditvah v mestu, tujci pa večinoma po karti mestnega jedra, znamenitostih, restavracijah in prenočiščih. Foto: Mestna občina Maribor

Samo julija je bilo v Mariboru za petino več nočitev kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je število nočitev na tem območju povečalo za 16 odstotkov, prevladujejo pa tuji gosti, ki jih je bilo v Mariboru julija kar 82 odstotkov, na ravni celotne destinacije pa 73 odstotkov.

"Povprečno dobo bivanja smo v tem času podaljšali že na 2,7 dneva, kar je za destinacijo, ki v veliki meri predstavlja tudi mestni turizem, zelo dober rezultat. Število ustvarjenih nočitev v prvih sedmih mesecih pa prav tako presega slovensko povprečje, saj znaša nekaj manj kot sedemodstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani," je dejal direktor Zavoda za turizem Maribor Milan Razdevšek.

Upajo, da dosežejo raven pred krizo
Letos želijo preseči 300.000 nočitev, ki so jih ustvarili v rekordnem letu 2008. S tem bi se namreč znova postavili v tirnice pred splošno gospodarsko krizo, ko so vsako leto za nekaj odstotkov razvijali mariborski turistični promet.

Razdevšek je zadovoljen tudi z obiskom dnevnih gostov, ki jih Maribor obišče približno 1,2 milijona na leto, med njih pa štejejo tako nakupovalne, športne, kulturne, raziskovalne, poslovne in druge obiskovalce.

"Naša promocija zdaj temelji predvsem na celoviti ponudbi ter na osnovnih ciljnih trgih, 300 do 500 kilometrov oddaljenih od Maribora, predvsem v Italiji, Avstriji, Srbiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Pri tem si prek različnih projektov veliko pomagamo tudi z evropskimi sredstvi," še pravi Razdevšek.