Sorodna novica Agonija slovenske industrije srečanj se zaostruje

Namesto 1000 evrov na zaposlenega po novem 2000 – spet je torej državna pomoč podjetjem v industriji srečanja vezana na zaposlenega, četudi se ve, da so ti redki. "Naš predlog, ki je bil zelo realen, se pravi 10 odstotkov lanskih prihodkov za kritje fiksnih stroškov, bi bil upravičen. In zaradi vseh teh omejitev pridemo na dva, tri, nekateri na manj kot en odstotek," je za Televizijo Slovenija dejal Miha Kovačič iz Kongresnega urada Slovenije.

Še nekaj velja glede nekaterih zaposlenih v tej industriji, poudarja vodja festivala Punk Rock Holiday Andrej Sevšek: "Država po eni strani priznava 80 odstotkov stroškov normirancem, kar se tiče pa pomoči, pa do nje niso upravičeni. Ocenjujemo, da 90 odstotkov v glasbeni industriji do te pomoči sploh ne bo prišlo."

Glasbeniki so na primer za PKP 7 predlagali še dvig mesečnega temeljnega dohodka. Nemalo jih namreč že životari, zato v teh dneh zanje zbirajo donacije. "S 700 evri na mesec si pač ne morejo pomagati, ker če pogledamo – štiri ali pet tisoč evrov, ki jih bo nekdo dobil, je treba za celo leto plačati prispevke," poudarja Sevšek.

Tudi predloga uvedbe hitrih testov in sofinanciranje fiksnih stroškov v prvem trimesečju 2021 nista upoštevana. "Odločevalci, analitiki, ki tukaj sodelujejo, zelo preprosto razumejo tovarno – recimo v Gorenju so odpuščali 200 ljudi, pa so bili v poročilih več dni. Pri nas se je v dejavnosti industrije srečanja in turizma odpustilo 10 tisoč ljudi od marca, pa se o tem sploh ne govori. 10 tisoč – to je četrtina delovne sile," opozarja Kovačič.

Še ena posebnost – od načrtovanja dogodka do njegove izvedbe lahko mine tudi pol leta. Kot da se te industrije ne želi rešiti.