Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilojemalci in posojilodajalci, ki naj bi razbremenil posojilojemalce s posojili, najetimi v švicarskih frankih, oziroma naj bi razdelil valutno tveganje med posojilojemalce in banke, so v državnem zboru sprejeli februarja letos. Nemudoma zatem je devet bank na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakona. Ustavno sodišče se do zakona še ni izreklo.

V tem času pa se pogoji zadolževanja, kot opozarjajo v Združenju Frank, za imetnike posojil v švicarskih frankih drastično slabšajo, zato skupaj z zvezo potrošnikov ustavno sodišče pozivajo, naj čim prej razsodi glede zakona. "Če bi se obrestna mera vrnila na raven, kjer je bila ob najetju posojila, bi bili naši obroki dejansko v tem trenutku pomnoženi s faktorjem, kolikor je zrasel obrok, torej 70 odstotkov višji," je za Radio Slovenija dejal predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik.

Takšne rasti mesečnih obveznosti lahko vodijo v izbruh nove socialne bombe, poudarja Sušnik. "Smo v situaciji, ko ste potrošniki sprejeli pogoje pogodbe, kot da gre za finančno stavo, medtem ko banka ni mogla imeti nobene izgube," ob tem poudarja odvetnik posojilojemalcev, zadolženih v švicarskih frankih Robert Preiniger.

Poslovne banke, povezane v okviru združenja bank, vztrajajo pri stališču, da je posameznik sam odgovoren za podpis posojilne pogodbe, zakon, ki so ga poslale na ustavno presojo, ocenjujejo kot neizvedljiv, škodljiv za javne finance in nedopusten z vidika posega v lastninsko pravico.