Zelenjadarstvo v Sloveniji je v primanjkljaju, zato bo treba povečati financiranje, je na okrogli mizi na sejmu Agra dejala kmetijska ministrica Irena Šinko. Strinjala se je direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Tatjana Zagorc, ki je poudarila, da bi morali tako kmetje kot politiki težiti k temu, da pride na slovenski trg več slovenske zelenjave.
Madžarska da več denarja kot Slovenija
Niko Miholič iz ljutomerskega podjetja Panorganix je izpostavil primere dobre prakse iz Madžarske, ki je za svoje naslednje programsko obdobje namenila 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za eno podjetje, ki jih lahko to podjetje počrpa. Slovenija je namenila 800.000 evrov, kar ob podražitvah in ob dejstvu, da ni veliko samooskrbe v zelenjadarstvu, ni ravno korak v smeri rešitve, je povedal Miholič. "Zato se lahko zgodi, da v programskem obdobju 2021–2027 novi rastlinjaki ne bodo rasli," je dodal.
Miholič je na vprašanje, zakaj se v Sloveniji že več kot dve desetletji govorijo iste stvari, naredi pa nič, za Slovensko tiskovno agencijo odgovoril, da je premalo političnega interesa: "Ko se izbirajo kmetijski ministri, so vedno izbrani na koncu. Verjetno ne zato, ker so najpomembnejši, kvečjemu obratno. Politika – tako leva kot desna – daje ministrstvu za kmetijstvo premalo pomena in to se potem pozna tudi na samooskrbi."
Predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijskega inštituta Slovenije ter nekaterih pridelovalcev so povedali, da je velika naloga slovenske družbe spremeniti odnos do kmetijstva in da mora kmet dobiti večjo veljavo. Menili pa so tudi, da bo v panogi potrebnega še več znanja.
Potencial naj bi bil velik
V zbornici ocenjujejo, da je v Sloveniji velik potencial za nadaljnji razvoj zelenjadarskega sektorja, predvsem v kombinaciji z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, kot je geotermalna energija, ter ob boljšem povezovanju in nadgradnji znanja. Za izboljšanje konkurenčnosti zelenjadarstva so nujne spodbude za vlaganje v naložbe ter raziskave in razvoj, ob smotrnem upoštevanju specifičnosti in raznolikosti slovenskega okolja, so dodatno sporočili iz zbornice.
Leta 2022 je bilo po začasni oceni v sveži in predelani obliki porabljenih 236.000 ton zelenjave, kar je 11 odstotkov manj kot leto prej in dobro desetino pod povprečjem zadnjih petih let. Slovenija je neto uvoznica zelenjave. Leta 2022 je bilo uvoženih 190.000 ton zelenjave, od tega 48 odstotkov sveže, največ paradižnika, čebule, paprike, solate, lubenic, melon, kumar in zelja, so navedli v zbornici.
Niti pol zelenjave ne proizvedemo sami
Stopnja samooskrbe z zelenjavo niha, in sicer predvsem zaradi bolj ali manj obilnih letin. V letih 2017–2021 je stopnja samooskrbe znašala med 38 in 48 odstotkov, v letu 2022 je bila po začasnih ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije 38-odstotna. Leta 2022 je prebivalec Slovenije porabil skupno 105 kilogramov zelenjave, od tega 74 kilogramov sveže, medtem ko je bilo povprečje v letih 2019–2021 118 kilogramov zelenjave na prebivalca letno, od tega 87 kilogramov sveže, kažejo podatki zbornice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje