"Glede na to, da so hrvaški izseljenci osredotočeni na države, kot sta Nemčija in Avstrije, ni pričakovati navala hrvaških delavcev v Slovenijo. V tej luči potencialno odprtje slovenskega trga za hrvaške delavce ne bo pomembneje vplivalo na število odhodov iz Hrvaške v Slovenijo," je izjavila Mahovlićeva.

Svetovalec predsednika hrvaške gospodarske zbornice za delovno politiko in zaposlovanje Davorko Vidović je prav tako ocenil, da sta Nemčija in Avstrija najbolj privlačni za delavce iz južne slovenske sosede. Pričakuje sicer, da bo določeno število delavcev iskalo službo v Sloveniji, ki je privlačna zaradi višjih plač in boljših delovnih razmer ter bližine in kulturnih sorodnosti, za vse profile zaposlenih. Spomnil je tudi, da številni s severozahoda Hrvaške dnevno potujejo na delo v Slovenijo.

Več dnevnih migrantov, manj selitev
"Lahko pričakujemo, da se bo zvišalo število hrvaških delavcev, ki bodo dnevni migranti, posebej z območij ob meji s Slovenijo. Na Hrvaškem bodo živeli, v Sloveniji pa delali," je povedal Vidović, ki je bil minister za delo in socialne zadeve v levosredinski vladi pokojnega premierja Ivice Račana.

Vidović meni, da je težko napovedovati, kaj natančno se bo zgodilo, ko bo Slovenija odprla trg za hrvaške delavce, a kljub temu ocenjuje, da ne gre pričakovati množičnega prihoda hrvaških delavcev v gradbeništvu, gostinstvu, prometu in turizmu, ker prav teh primanjkuje tudi na Hrvaškem. Po njegovem mnenju je v Sloveniji tudi omejena možnost za zaposlitev visokokvalificiranih delavcev, kot so zdravniki, tako da "eksodusa ne bo".

Mahlovićeva je omenila še izide junijske raziskave njihovega portala, ki so jo izvedli med 1.600 "novimi" hrvaškimi ekonomskimi migranti. Raziskava je pokazala, da je pet odstotkov hrvaških državljanov delovne izkušnje v preteklih nekaj letih nabiralo v Sloveniji, kar je enako kot na Nizozemskem.

Slovenija ni ravno prva destinacija
Kot so dodali, je 44 odstotkov vprašanih delalo v Nemčiji, 13 odstotkov v Avstriji, devet odstotkov na Irskem ter osem odstotkov v Italiji. Za Slovenijo in Nizozemsko sledi Velika Britanija, v kateri je delalo štiri odstotke vprašanih, po tri odstotke hrvaških migrantov pa si je kruh služilo v Belgiji in Švici. Sledijo ZDA, Norveška in Kanada s po dvema odstotkoma.

Portal sicer ponuja oglase za delo v drugih državah, vključno s Slovenijo, in lani je bilo objavljenih 87 razpisov za delo v Sloveniji, kar je približno šest odstotkov razpisov na portalu v kategoriji tujina. Podoben trend imajo tudi v prvih petih letošnjih mesecih.