Predlog zakona o stanovanjskem kreditiranju državljanov z jamstvom države predvideva, da bi fizične osebe, ki se odločijo za nakup stanovanja in imajo privarčevanih nekaj sredstev, plačevale le obresti, glavnica pa bi se poravnala z donosnostjo državnih obveznic.

Država bi tako morala izdati obveznice z ročnostjo 25 let in 4,5-odstotnim letnim donosom. Posameznik, ki bi želel na primer 100.000 evrov posojila za 25 let, bi moral zagotoviti tretjino tega zneska oziroma 33.333 evrov za nakup državnih obveznic. Poslovna banka, ki bi sprejela pogoje, bi tako od SID banke na podlagi pooblastila posojilojemalca kupila obveznice. Od takrat naprej bi posojilojemalec banki odplačeval le obresti, glavnica pa bi se poravnala z obveznicami in njihovim 25-letnim donosom. S tem bi bila glavnica poplačana, je pojasnil Zoran Zadravec iz strokovnega sveta Zaresa.

Mesečna obveznost posojilojemalca skoraj polovico nižja
Če posojilo primerjamo z običajnim posojilom, bi posojilojemalčeva mesečna obveznost znašala skoraj polovico manj, hkrati pa posojila ne bi preplačal za polovico, je še pojasnil. Poslanec Tadej Slapnik je dodal, da je prednost predvsem ta, da zakon ne predvideva nobenih proračunskih sredstev. SID banka pa bi sredstva, pridobljena s prodajo obveznic, morala porabiti za odplačilo slabših posojil z danim jamstvom Republike Slovenije, s čimer bi se zmanjšala obveznost države.

Na vprašanje, ali pričakujejo, da bodo banke zainteresirane za tovrstna posojila, saj to pomeni, da bo predvsem v začetnih letih znesek vračanja posojila manjši, kot je pri običajnih posojilih, je Slapnik pojasnil, da so se že pogovarjali s tremi bankami in te predlog zakona podpirajo. Ob tem je poslanec Vito Rožej dejal, da bi bankam tovrstna posojila prinesla predvsem konzervativnejše naložbe, hkrati pa tudi edinstveno jamstvo v obliki obveznic. Te bi namreč skupaj z kupljenim stanovanjem (ki bi ga uporabnik zastavil pod hipoteko) v primeru neplačevanja mesečnih anuitet ostale banki.

V proračun sredstva od pobranih davkov
Rožej in Slapnik ne pričakujeta, da bi se zaradi sprostitve več kot milijarde sredstev, ki bi bila na voljo za nakup stanovanj, cene dvignile, saj bi zakon omogočil nakup stanovanj po celotni Sloveniji, tudi na območjih, kjer cene niso tako visoke kot v Ljubljani.

V Zaresu menijo, da bi se za ta namen lahko sprostila milijarda in pol evrov sredstev, izvedba zakona pa bi imela pozitivne učinke tudi za državni proračun, kamor bi se zaradi nakupa nepremičnin nateklo okoli 120 milijonov evrov. Predlagajo še, da bi se sprva veljavnost izdajanja obveznic omejila do 31. 12. 2012, da bi se ugotovilo, kakšno je povpraševanje po tovrstnih posojilih, če bi bilo to veliko, pa bi se izdajo obveznic podaljšalo.

Iskali bodo podporo v drugih poslanskih skupinah
Poslanci Zaresa bodo zdaj skušali podporo za zakon dobiti tudi v drugih poslanskih skupinah, tako v koalicijskih kot v opozicijskih. Ob tem pričakujejo, da bi zakon v parlamentarni postopek vložili v dveh tednih, da bi se lahko izvajal v drugi polovici letošnjega leta in v prihodnjem letu.

V polanski skupini Zares so se za pripravo predloga zakona odločili predvsem zato, ker so se po njihovem mnenju družinske blagajne v zadnjem času precej izpraznile - predvsem zato, da so lahko pomagali mladim družinam pri nakupu dragih stanovanj - in je zato treba poskrbeti, da bodo prihodnejše generacije do stanovanj prišle na pravičnejši način, je pojasnil Rožej.