V NLB-ju, ki je na čelu konzorcija prodajalcev, na vprašanja Dnevnika niso želeli odgovoriti, češ da postopkov, ki potekajo, ne komentirajo. Tudi v Intereuropi so z istim argumentom zavrnili komentar.
Ključni prepreki pri načrtovani prodaji naj bi bili, tako Dnevnik, predvsem visok dolg družbe in številne poslovno nepotrebne nepremičnine, ki jih še niso uspeli prodati. Konec lanskega leta je imela skupina Intereuropa še vedno za 216 milijonov evrov različnih nepremičnin in zemljišč, od tega jih je za med okoli 30 in 50 milijonov evrov nepotrebnih.

V podjetju sicer ob tem zatrjujejo, da jih intenzivno prodajajo, a povpraševanja po njihovih nepremičninah ni.

Koncern Intereuropa je po nerevidiranih podatkih lani sicer ustvaril 140,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov manj kot predlani, čisti dobiček pa je s predlanskih 2,15 milijona evrov upadel na 329.000 evrov. Neto finančni dolg je bil ob koncu leta za pet odstotkov nižji in je znašal 87,6 milijona evrov. Letos načrtujejo 144,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, 13 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo, obrestmi in davki in 6,1 milijona evrov poslovnega izida pred obrestmi in davki.