Po neuradnih informacijah, ki jih navaja Dnevnik, naj bi OTP za NKBM ponudil okoli 300 milijonov evrov, Ross oz. njegov sklad WL Ross & Co. pa 200 milijonov evrov.

To je bistveno manj, kot je država v banko vložila konec lanskega leta, in okoli polovico manj, kot je imela mariborska bančna skupina konec marca kapitala, vendar gre za zdaj za okvirne ponudbe, ki se lahko med prodajnim postopkom spremenijo.

Morebitni vlagatelji namreč še niso opravili skrbnega pregleda, temveč so dobili le informacijski memorandum.

Po mnenju poznavalcev je višina kupnine za NKBM odvisna tudi od ustavnega sodišča, ki odloča o usodi imetnikov podrejenega dolga bank.

Če bi ustavno sodišče presodilo, da je bil ukrep protiustaven, bi lahko na NKBM padlo za do 90 milijonov evrov dodatnega dolga, za toliko pa bi se znižal tudi njen kapital.

Oba neuradna snubca za nakup NKBM-ja večjih težav s financiranjem prevzema ne bi smela imeti. Bilančna vsota madžarske bančne skupine namreč znaša 33 milijard evrov, pri čemer je imela konec marca za 4,6 milijarde evrov kapitala.

Ross pa je po podatkih Forbesa 554. najbogatejši Zemljan z 2,6 milijarde evrov osebnega bogastva, njegova družba pa po zadnjih podatkih Marketwatch upravlja devet milijard dolarjev premoženja, v številnih primerih pa se je pri prevzemih povezala tudi z nekaterimi večjimi ameriškimi investicijskimi bankami in skladi tveganega kapitala, navaja Dnevnik.