Vlada je v petek Evropski komisiji poslala uradni predlog spremembe zavez glede prodaje NLB-ja, so potrdili na ministrstvu za finance. Ker je Slovenija predlog sprememb zavez med postopkom poglobljene preiskave, ki ga je komisija proti Sloveniji sprožila konec januarja, s komisijo usklajevala, je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, v petek izrazila pričakovanje, da ga bo ta "z veliko verjetnostjo" podprla.

Prodajne postopke bo tako kot lani vodil SDH. Takrat jih je prav tako vodil po metodi IPO, a jih je vlada tik pred ciljno črto ustavila, saj je presodila, da ponujena cena za delnico, v razponu od 55 do 71 evrov, ni primerna, tveganje zaradi nerešenih deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem pa preveliko.

Vlada je zato tokrat potrdila tudi predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB-ju pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB-ja, saj želi, da prodaja poteka pod tržnimi pogoji.

Cilj predloga zakona je zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic, ki NLB-ju nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev (rubežev) pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, ki so po prepričanju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric.

Predlog zakona je vlada že vložila v parlamentarno obravnavo. Po nekaterih napovedih bi lahko predlog zakona, ki je vložen po nujnem postopku, uvrstili na sejo skupnega odbora DZ-ja v sredo. S prodajnimi postopki se namreč mudi.

Svetovanje Deutsche Bank
Časovnico prodaje bo določil SDH, ki jo bo vodil skupaj z banko. SDH je že podaljšal pogodbo z Deutsche Bank za finančno svetovanje pri prodaji. Prvi mož NLB-ja Blaž Brodnjak pa je sredi aprila zagotovil, da je banka na privatizacijo pripravljena zelo dobro.

Po pisanju Financ bi se postopek prodaje formalno začel 1. avgusta. Knjiga naročil bi se lahko odprla okoli 15. ali 20. oktobra, zaprla pa do 15. novembra.

Ob lanski prekinjeni prodaji je knjigovodska vrednost delnice NLB-ja, in sicer konec marca, znašala 65,50 evra, letos je konec marca dosegla 72,20 evra. Glede tega, kakšno ceno si želi v novem prodajnem postopku, je ministrica v petek dejala, da o njej ne želi špekulirati, je pa njena želja, da SDH in NLB opravita svoje delo v okviru prodajnega postopka maksimalno učinkovito in izpogajata dobro ceno.

Predlog zakona je po njenih besedah pomemben tudi za to, da bi v času, ko je država še 100-odstotna lastnica banke, dosegli izplačilo dividend. NLB bi jih izplačal v znesku 189,1 milijona evrov, a za to čaka soglasje Evropske centralne banke.