Preostali del, ki presega 25 odstotkov plus eno delnico, pa naj bi po spremenjenih zavezah Slovenija prodala do konca leta 2019, je še zapisano v novem predlogu za spremembo zavez Evropski komisiji glede NLB-ja. Prodaja bo potekala po metodi javne ponudbe delnic (IPO), ki jo bo začel SDH s sklepom skupščine, kot mu je to naložila vlada.

Ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman je po seji vlade, dejala, da bodo komisiji poslali spremenjene zaveze, ki so jih s komisijo že usklajevali, zato "z veliko verjetnostjo" pričakuje, da jih bo komisija podprla. Glede tega, kakšno ceno si želi, je Vraničar Ermanova pojasnila, da o njej ne želi špekulirati, je pa njena želja, da SDH in NLB opravita svoje delo v okviru prodajnega postopka maksimalno učinkovito in izpogajata dobro ceno.

Vraničar Erman: Želimo vrniti denar iz sanacije bank
Na vprašanje, kako verjetno je glede na prejšnje izkušnje, da bo prodaja vendarle izpeljana, pa je odgovorila, da se ves čas zavzema za postopek, ki bo omogočil maksimiranje povračila davkoplačevalskega denarja iz sanacije banke konec 2013 in ki bo utrdil banko kot pomembno regionalno finančno ustanovo. Ministrica upa, da bodo te cilje z njo delili tudi tisti, ki morajo zdaj sprejemati ukrepe. V tem primeru ne vidi posebnih ovir, da se postopek uspešno zaključi.

Ker želi, da bi prodaja potekala pod tržnimi pogoji, pa je vlada danes skladno s pričakovanji tudi potrdila besedilo predloga zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB. Cilj predloga zakona je zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic, ki NLB nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev (rubežev) pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, ki so po prepričanju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric.

Dividende še pred prodajo
S sprejetjem zakona se bo po prepričanju vlade ohranilo vrednost kapitalske naložbe in nevtraliziralo vpliv teh sodnih odločb na ceno banke v prodajnem postopku. Prav tveganja zaradi teh postopkov je vlada izpostavila lani, ko je prodajni postopek tik pred koncem prekinila, saj je kot skupščina SDH ocenila, da ponujeni razpon cene za delnico ni bil ustrezen. Ministrica pričakuje, da bodo s tem zakonom tako lahko zagotovili, da bo prodajni postopek potekal po tržnih načelih in da na ceno ne bodo vplivali netržni vzroki sodnih postopkov zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem.

Zakon je po njenih besedah pomemben tudi za to, da bi v času, ko je država še 100-odstotna lastnica banke, dosegli izplačilo dividend. NLB je imela konec lanskega leta 270,6 milijona evrov bilančnega dobička, ki vključuje preneseni dobiček in lanski čisti dobiček v višini 189,1 milijona evrov. Skupščina NLB konec junija je sklenila, da te dividende za zdaj ne izplača, saj Evropska centralna banka zaradi tveganj glede postopkov proti LB oz. NLB in morda tudi kot element pritiska po omenjeni lanski odločitvi vlade, da ne izpelje že skoraj zaključene prodaje vsaj polovice banke, zapovedala, da mora za izplačilo dividend pridobiti vnaprejšnje soglasje. Tega za zdaj še ni dala.

Sodbe bo izpolnil sklad za nasledstvo
Predlog zakona določa, da negativne finančne posledice, ki jih ima NLB zaradi prisilne izpolnitve pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč nadomesti sklad za nasledstvo. Predlog določa, da bo sklad nadomestil samo tiste negativne finančne posledice, ki bodo posledica prisilne izpolnitve pravnomočnih sodnih odločb oz. rubežev, in ne morebitnega prostovoljnega plačila.

Vlada zato ob sprejemu zakonskega predloga še enkrat poudarja, da je problematika prenesenih deviznih vlog nerešeno nasledstveno vprašanje, in ne obveznost Slovenije v tem postopku. Zakon zato ne vzpostavlja odgovornosti NLB, sklada ali Slovenije za prenesene devizne vloge LB na Hrvaškem, saj bo sklad zgolj nadomestil negativne finančne posledice banki.

Zakon v veljavo po soglasju komisije
Za izvajanje zakona bosta morala sklad in NLB po vladnih pojasnilih skleniti pogodbo, h kateri bo morala predhodno dati soglasje vlada. Predlog zakona določa minimalno vsebino, ki jo bo morala vsebovati pogodba. NLB se bo morala npr. zavezati, da bo proti odločitvam hrvaških sodišč uporabila pravna sredstva in da bo skladu vrnila sredstva, če bo uspela s pravnim sredstvom ali če bo povrnjena sredstva prejela na kakšni drugi podlagi. V sodnih postopkih bo sodeloval tudi poseben pooblaščenec vlade.

Predlagani zakon bo začel veljati po tem, ko bo Slovenija od Evropske komisije prejela odločbo o spremenjenih prodajnih zavezah za NLB. Ministrica Vraničar Ermanova si želi, da bi bil predlog zakona v DZ obravnavan čim prej. Na vprašanje, ali ji je po teh pomembnih odločitvah vlade odleglo, je odvrnila, da ves čas v zvezi s tem nosi zelo veliko odgovornost, ki se je zaveda. In ta odgovornost zdaj ni nič manjša, kvečjemu večja. Jo je pa pripravljena z ekipo nositi še naprej do imenovanja nove vlade.