Ker Slovenija do konca lanskega leta ni izvedla vsaj delne privatizacije NLB-ja, je Evropski komisiji predlagala spremembo danih zavez glede banke, komisija pa je nato konec letošnjega januarja sprožila poglobljeno preiskavo o tem, ali je predlog naše države ustrezen oz. zadosten.

V okviru preiskave so imele možnost podati pripombe tudi zainteresirane tretje stranke, kot so konkurenčne banke, civilne iniciative, organizacije in združenja. Njihove pripombe je Slovenija od komisije prejela 16. maja, nanje pa mora zdaj odgovoriti v enem mesecu. "Vlada je predlog odziva potrdila in me pooblastila, da ga posredujem Evropski komisiji v nadaljnjo obravnavo," je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle.

Ker je NLB konec leta 2013 prejel državno pomoč, je Slovenija komisiji obljubila vsaj delno prodajo banke do konca lanskega leta. Ker ji to ni uspelo, zdaj predlaga, naj se del banke proda letos, postopek pa dokonča v letu 2019. Na podlagi tega predloga se zdaj pogovori z Evropsko komisijo nadaljujejo na tehnični ravni.

Bo končno dosežen dogovor?
Cilj Slovenije je doseči dogovor s komisijo tako glede roka privatizacije kot potrebnih izravnalnih ukrepov. Komisija lahko tudi enostransko izda odločbo z določenim rokom za prodajo banke in izravnalnimi ukrepi ali pa razglasi NLB-ju dano državno pomoč za nezakonito, kar pa bi bili za Slovenijo bistveno slabši možnosti.

Evropska komisija ima sicer za zaključek postopka 18 mesecev časa, torej do julija 2019. A ministrica za finance glede na aktualnost zadeve pričakuje odločitev prej.