Prebivalec Slovenije je imel v času vlade Janeza Janše 4.000 evrov državnega dolga, sredi vlade Boruta Pahorja pa se mu je ta dolg povečal za dobro polovico, na 6.700 evrov, je za TV Slovenija poročala Vesna Zadravec.

Pokojnine in plače so prve na lestvici
In za kaj gre največ denarja? Približno štiri milijarde porabimo za pokojnine, 3,4 milijarde za plače javnih uslužbencev, ostali transferji pa stanejo še dodatni dve milijardi, pove Alenka Bratušek z ministrstva za finance. "Če se ne bi zadolžili za dve milijardi, potem bi zmanjkalo za polovico pokojnin, nekaj več kot polovico plač in vse socialne transferje," dodaja.

Udarec nam je zadalo tudi posojilo Grčiji
Dodaten udarec slovenskemu proračunu je lani zadalo tudi dvestomilijonsko posojilo Grčiji. Na ministrstvu scenarija, kaj bo, če nam posojilo ne bo vrnjeno, nimajo, saj zatrjujejo, da Grčija vse svoje obveznosti redno poravnava. V Uniji pa se že pojavljajo ugotovitve, da bo treba tej zadolženi državi dolg vsaj reprogramirati, če ne delno tudi odpisati.

Optimistične napovedi vključujejo reforme
Sicer pa na ministrstvu pravijo, da se naraščanje dolga upočasnjuje na račun primanjkljaja, ki ga po njihovih napovedih do leta 2016 ne bo oziroma bo ničeln.

A optimistični izračuni ministrstva bodo vzdržali le, če bodo sprejete vse ključne reforme, najprej pokojninska. Če bo ta na junijskem referendumu padla, "bomo morali privarčevati približno 0,6 odstotka BDP-ja na leto, to pomeni približno od 220 do 230 milijonov evrov", pojasnjuje Bratuškova. Takšno varčevanje pa ne bo mogoče brez posega v plače javnih uslužbencev, pokojnine in transferje.