Vrednost slovenskega borznega indeksa je le še 5.238 točk, s čimer je že 57 odstotkov nižje od lanske rekordne vrednosti. Katastrofalne posledice finančne krize in obupne razmere na tujem tudi preudarne domače vlagatelje, ki takšnega razdejanja še niso videli, silijo v popolne razprodaje portfelja. S Krkinimi delnicami je bilo za skoraj štiri milijone evrov in pol prometa, zadnji posel pa je bil sklenjen le pri 64,95 evra, kar je devet odstotkov pod torkovim povprečjem. V prvi kotaciji se niti en papir ni pocenil za manj kot sedem odstotkov. Tako kritične razmere so bile le 12. februarja 1997, ko je Banka Slovenije uvedla zloglasne skrbniške račune.

Recesija v ZDA (in še marsikje) neizogibna
Kdor je po brutalnem ponedeljku na razvitih borzah pričakoval preobrat, se je grdo uštel. Ker se v ZDA pripravljajo na resno recesijo, so v torek delniški indeksi v ZDA "potonili" za več kot pet odstotkov in povsem dotolčen trg je pristal najnižje v zadnjih petih letih! Novo razprodajo je sprožil predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke, ki je dal jasno vedeti, da je recesija neizogibna in da bo verjetno trajala najmanj do konca leta 2009. Pomagal ni niti namig, da bo Fed verjetno že na naslednjem sestanku znižal obrestno mero.

Dobički podjetij bodo še kako trpeli
Indeks Dow Jones (9.447 točk) je padel za več kot pet odstotkov. V zadnjih petih dneh je izgubil 1.400 točk oziroma skoraj 13 odstotkov. V torek so spet najbolj trpele bančne delnice. Bank of America, ki je dan prej objavila slabe rezultate zadnjega četrtletja, je izgubila 26 odstotkov. Investicijska banka Morgan Stanley je bila med trgovanjem celo za 40 odstotkov v minusu, saj so se pojavile govorice, da japonska banka Mitsubishi UFJ ne bo kupila deleža v Morganu. Po trgovanju je s slabimi rezultati razočaral še proizvajalec aluminija Alcoa.

Harakiri na azijskih borzah
Kruto padanje delnic se je danes nadaljevalo v Aziji, čeprav so v Hongkongu za sto bazičnih točk znižali obresti. Tokijski indeks Nikkei je padel za skoraj deset odstotkov, največ po zloglasnem 19. oktobru 1987. Panika je očitna tudi v Evropi, ne pomagajo niti nasveti izkušenih borznih mačkov: "Najslabše, kar lahko storite je, da panično prodajate! Tako izraziti padci lahko kažejo, da je dno blizu. Borze so že 15 mesecev v medvedjem gibanju, kar je že precej dolgo," miri strasti eden izmed tujih analitikov. Zdaj je res že vsak dan črn, pojem investicija pa dobiva nove razlage. Saj je že nakup avtomobila boljša naložba kot nakup delnic!

Bo tudi ta injekcija kmalu popustila?
Ko je že kazalo, da bomo videli pravi borzni zlom (tudi ameriškim trgom so sprva napovedovali hude izgube), je končno posijal svetel žarek. Največje centralne banke sveta so usklajeno znižale obrestno mero, v ZDA in evroobmočju za pol odstotne točke. Vodilne evropske borze, ki so bile dopoldne v povprečju že za osem odstotkov pod gladino, so po tej novici prepolovile izgubo, vendar nato spet izgubljale. Očitno bo tudi ta ukrep (tako kot sprejetje 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev krize) imel le kratkotrajne blagodejne učinke na borze.

T. O.