Načrt predvideva za 780 milijard dolarjev sredstev, namenjenih pomoči prizadetim finančnim institucijam in projektom, s katerimi bi oživili gospodarstvo. Večji del, 64 odstotkov, potrjenega načrta, obsegata poraba in denar za socialne programe, 36 odstotkov načrta pa davčne olajšave. Ker si potrebnih sredstev država ni sposobna zagotoviti iz proračuna, se mora zadolževati. To dela z izdajanjem vrednostnih papirjev, predvsem obveznic, katerih ročnost je 30 let.

Se pa zastavlja vprašanje, ali se bo na trgu znašlo dovolj vlagateljev, ki bodo kupovali ameriške državne obveznice, saj imajo finančne težave tudi druge države, ki za reševanje svojih podjetij prav tako izdajajo obveznice. Glede na to, da so naložbe v delnice trenutno zelo tvegane in le v zelo redkih primerih prinašajo velike donose, bodo vsaj v začetku nekaj zanimanja za obveznice pokazali institucionalni in posamezni zasebni vlagatelji.

Kitajska z največ ameriškimi obveznicami
Med prvo turnejo po Aziji je ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton proti koncu preteklega meseca pozvala Kitajsko, naj kupuje obveznice, s čimer lahko pomaga oživiti ameriško gospodarstvo in hkrati tudi uvoz kitajskih izdelkov v ZDA. Podarila je, da je to ključnega pomena za financiranje stimulacijskega načrta. "Naši gospodarstvi sta prepleteni, zato na Kitajskem vedo, da morajo ZDA sprejeti nekatere drastične ukrepe v povezavi s stimulacijskim svežnjem, s čimer bo med drugim Kitajska zopet lahko oživila izvoz na svoje največje tržišče - v ZDA," so se glasile njene besede.

Kitajska ima namreč v lasti največ ameriških državnih obveznic v skupni vrednosti 739,6 milijarde dolarjev, sledi pa ji Japonska, ki je v nakupe tovrstnih vrednostnih papirjev doslej vložila 634,8 milijarde dolarjev. Kitajska je svoje naložbe v ameriške obveznice v zadnjem letu precej povečala, saj je januarja lani imela "le" za 492,6 milijarde dolarjev teh vrednostnih papirjev.

Obetajo se rekordni primanjkljaji
Med drugim naj bi po napovedih Odbora kongresa za proračun (CBO) stimulacijski načrt kratkoročno povečal gospodarsko proizvodnjo in zaposlenost. CBO tudi predvideva, da bo letos v propračunu zaradi stimulaciskega načrta primanjkljaj večji za 185 milijard dolarjev, prihodnje leto za 399 milijard, leta 2011 za 134 milijard. Tako se v prihodnjih letih obetajo rekodni proračunski primanjkljaji. Obama je namreč od svojega predhodnika nasledil 1.300 milijard dolarjev primanjkljaja, po ocenah pa bo prihodnje leto znašal kar poldrugi bilijon dolarjev.

Sredstva za financiranje načrta bodo prispevali tudi davkoplačevaci, saj je Obama napovedal odpravo davčnih olajšav za tiste, ki na leto zaslužijo več kot 250.000 dolarjev. Napovedal je ukinitev plačevanja dela kmetijskih subvencij in celo izobraževalnih programov, ki ne delujejo.

Miha Raičevič